Arhiv

Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo je sporočilo, da ustavlja postopek obravnave predloga Uredbe o načinu uporabe zvočnih naprav na shodih in prireditvah.

Na Gasilski zvezi Slovenije smo zadovoljni, da imamo na drugi strani sogovorce, ki so upoštevali naše pripombe na predlog uredbe. Verjamemo, da bo MOPE z upoštevanjem prispelih pripomb, s pogovori in skupnim usklajevanjem vseh deležnikov našlo rešitve, ki bodo v čim večji meri zadostili ustreznejši vsebini novega predloga uredbe.

V našem dopisu na omenjeno ministrstvo 22. marca 2024 smo navedli pomisleke z utemeljitvami, ki so zadevali predvsem člene uredbe, ki opredeljujejo pridobivanje dovoljenj, izračune in meritve emisij zvočnih naprav, časovno omejitev trajanja prireditev, montaže in pospravljanje prizorišča, časovni razmik med prireditvami … Novela Uredbe bi močno prizadela organizacijo gasilskih prireditev, ki so ključnega pomena tudi za zbiranje finančnih sredstev za delovanje prostovoljnih gasilskih društev in s tem tudi zagotavljanje operativne pripravljenosti za posredovanje v različnih oblikah naravnih in drugih nesreč.

Če bi siceršnji predlog uredbe stopil v veljavo, bi to za gasilce pomenilo precejšnjo oviro, povzročila bi namreč povečanje stroškov in otežila administrativne postopke, kar bi negativno vplivalo na zbiranje finančnih sredstev za gasilska društva ter druge organizatorje prireditev v občinah. Prav tako nas je skrbelo, da bi bile nekatere določbe novele neizvedljive v praksi, kar bi vodilo v onemogočanje izvedbe številnih gasilskih in drugih prireditev, ki so ključnega pomena za celotno družbo. Organizacija gasilskih prireditev ni le način za zbiranje sredstev, temveč tudi priložnost za krepitev skupnosti, povezovanje med gasilskimi člani ter občani in spodbujanje članstva v prostovoljnih gasilskih društvih. To pa neposredno vpliva tudi na operativno pripravljenost gasilskih enot, saj močno članstvo pomeni večjo zmogljivost in učinkovitost pri posredovanju v primeru nesreč.

Svet članic je v soboto, 23. marca 2024, na Ljubnem ob Savinji organiziral usposabljanje za predsednice in namestnice komisij za članice v GR in GZ, ki se ga je udeležilo 154 članic in gostov. Prisluhnili so predavanjem o poplavah v Savinjsko-šaleški regiji v sliki, besedi ter skozi oči reševalcev, ki so jih predstavili Mirko Brezovnik, poveljnik Savinjsko-šaleške regije, Majda Potočnik, županja Občine Rečica ob Savinji, in Gregor Križnik, operater na ReCo Celje. Ema Lenarčič je spregovorila o pomenu prehrane na daljših in zahtevnejših intervencijah, Jasmina Vidmar, predsednica Sveta članic, pa je predstavila delo in usmeritve Sveta članic GZS.

Gasilska zveza Gorenjske v sodelovanju z Gasilsko zvezo Slovenije, Upravo Republike Slovenije za zaščito in reševanje ter Združenjem slovenskih poklicnih gasilcev organizira tradicionalne 16. strokovne dneve Borisa Stevanoviča.

Po udeležbi največji strokovni gasilski seminar v Sloveniji bo 6. in 7. aprila 2024 na Rogli.

Kot vsako leto bomo predstavili največje intervencije zadnjega obdobja ter nekaj najbolj odmevnih manjših intervencij:

• Požar solarnih panelov v Medvodah





• Požar v cestnem predoru v Mariboru





• Požar Bandag Škofja Loka

V Slovenijo smo povabili tudi dva strokovnjaka iz tujine:

• Mark Bokdam – Nizozemska, požari solarnih panelov, izkušnje z Nizozemske





• Zisoula Ntasiou – Grčija, gašenje iz zraka v Grčiji

Poleg tega pa še nekaj zanimivih tem:

• Najdražje gasilsko vozilo v Sloveniji – vozilo za gašenje v železniških predorih





• Evakuacija iz domov za starejše





• Novi izziv za gasilce - menjava obstoječih penil





• Organiziranost industrijske gasilske enote KRKA Novo mesto





• Celostna predstavitev vzdrževanja osebne zaščitne opreme

Letos bomo organizirali tudi strokovni panel z naslovom Vloga gasilcev ob naravnih nesrečah.

Strokovni dnevi Borisa Stevanoviča bodo kot vedno atraktivni, poučni in zanimivi. Na njih bomo delili znanje in izkušnje, zato vas vabimo, da se nam pridružite.

Poskrbeli bomo tudi za zaprto dražbo (artikli za dražbo dobrodošli) in zabavni večer s tombolo.

Več informacij in prijave na GZG (klik)

Priloge:

Letak

Urnik

Cenik

V Hotelu Radin v Radencih se je zaključil dvodnevni pomurski gasilski simpozij Eöryjevi dnevi z mednarodno udeležbo. Drugi dan dogodka, ki ga je Gasilska regija Pomurje organizirala v sodelovanju z Gasilsko zvezo Slovenije (GZS) ter Upravo Republike Slovenije za zaščito in reševanje (URSZR), se je začel s predstavitvijo odziva na elementarne nesreče v sosednji Avstriji. Predstavitev je pripravil Thomas Fessl, posebni predstavnik za pomoč ob nesrečah ter vodja krizne enote. Sledila je še predstavitev izobraževalnega centra na avstrijskem Štajerskem, izvedel jo je tamkajšnji vodja gasilske šole in civilne zaščite Gerhard Grain Schulleiter, ki je tudi posebni državni predstavnik za usposabljanje.

Na prvem tovrstnem simpoziju v pomurski gasilski regiji je ukrepe na področju zaščite in reševanja s podporo kohezijskih sredstev predstavil minister za kohezijo in regionalni razvoj Republike Slovenije Aleksander Jevšek, vodja izpostave URSZR Murska Sobota ter poveljnik štaba Civilne zaščite Pomurje Martin Smodiš pa je predstavil nacionalni center civilne zaščite – podcentra za protipoplavno zaščito v severovzhodni Sloveniji.

Predsednik CTIF Milan Dubravac je udeležencem simpozija predstavil omenjeno mednarodno združenje ter njegovo vlogo in pomen za Slovenijo, poveljnik GZS Zvonko Glažar pa je predstavil novosti na področju izobraževanja prostovoljnih gasilcev in aktualne zadeve v krovni gasilski organizaciji.

Dvodnevni pomurski gasilski simpozij, ki je bil posvečen enemu najzaslužnejših slovenskih gasilcev Ernestu Eöryju, je s sklepno mislijo zaokrožil poveljnik pomurske gasilske regije Matej Miholič. Kot je izpostavil, so pomemben prispevek simpoziju dali domači in tuji predavatelji, posebej pomembno je imeti analize večjih intervencij doma in po svetu. Ob tem je izpostavil še razvojne potrebe in priložnosti za pomursko gasilstvo. Podnebno pogojene nesreče so namreč dejstvo, vloga gasilcev pri odzivu nanje pa je bila in bo tudi v prihodnje velika. »Da bomo pri tem uspešni tudi v prihodnje ter da bosta sodelovanje in tovarištvo še naprej dobra, potrebujemo znanje, ljudi in opremo. To je vodilo vsega,« je dodal. »Poslanstvo gasilcev niso slavnostne uniforme in praznovanja. Naše poslanstvo je pomagati sočloveku v stiski, ki jo povzroči bodisi naravna bodisi elementarna nesreča. Prav tu se pokaže naš kleni duh. Tu se pokažeta naša izkušenost in preudarnost. Nemalokrat so ob takšnih trenutkih na trhlih nogah vzdržljivosti tudi naša življenja. Prav zato so naša pripravljenost, usposobljenost in strokovnost vedno postavljene na prvo mesto. Zato se izobražujemo, se povezujemo in rastemo,« je še sklenil. Želja organizatorjev je, da bi ta za pomursko regijo edinstveni dogodek postal stalnica.

Več fotografij: https://we.tl/t-DsWjNybx9W

Pripravila: Damjana Nemeš

Gasilska regija Pomurje je v sodelovanju z Gasilsko zvezo Slovenije (GZS) ter Upravo Republike Slovenije za zaščito in reševanje (URSZR) organizirala prvi pomurski gasilski simpozij, ki nosi ime Eöryjevi dnevi in je posvečen Ernestu Eöryju, enemu najzaslužnejših slovenskih gasilcev. Častni pokrovitelj dogodka je minister za obrambo Marjan Šarec.

Dvodnevni simpozij z mednarodno udeležbo je s svojo prisotnostjo počastil tudi Janko Cerkvenik, predsednik GZS. Uvodoma se je zahvalil Gasilski regiji Pomurje za organizacijo dogodka ter izpostavil, da krovna gasilska organizacija v državi vsako leto organizira posvet za predsednike in poveljnike gasilskih zvez kot eno od možnosti komuniciranja in seznanjanja nižjih organizacij o delu vodstva GZS, ki je tudi priložnost za izmenjavo novih znanj ter dobrih in slabih praks. »Pobuda vodstva pomurske gasilske regije, da o tem seznani tudi vodstva prostovoljnih gasilskih društev, je zelo pomembna. Hkrati je to tudi priložnost, da s sosednjimi državami oziroma regijami utrdimo sodelovanje in povezovanje tudi pri organizaciji in medsosedski pomoči ob večjih naravnih nesrečah,« je še povedal Cerkvenik, ki je na dogodku osvetlil tudi pomen sprejetja Zakona o gasilstvu ter vlogo Ernesta Eöryja pri sprejemanju in izvajanju tega.

Na dogodku je prisostvoval tudi Leon Behin, generalni direktor URSZR, ki je povedal, da ravno takšni simpoziji, kjer so prisotni predstavniki vseh sosednjih držav, predstavljajo vrhunsko izmenjavo izkušenj, v ospredje postavijo človeka, osebni stik in poznavanje sistemov na eni ali drugi strani meje, kar je pri hitrem ukrepanju toliko bolj pomembno.«

Prvi dan simpozija so sicer slovenske, hrvaške, madžarske in avstrijske delegacije obiskale grob Ernesta Eöryja na Hodošu, kjer so položile vence in sveče, pridružila se jim je tudi domača enota iz Gasilske zveze Hodoš, sklenil pa se je z okroglo mizo o življenju in delu Eöryja, na kateri so sodelovali hči Silva Eöry, njegov nekdanji sodelavec in pomurski gasilec Franc Gomboc, častni poveljnik in sodelavec GZS mag. Matjaž Klarič, pisec knjige o Eöryju Florjan Jančič ter predsednik GZS Janko Cerkvenik. Okroglo mizo je povezoval Boštjan Rous. 

Več fotografij: https://we.tl/t-z4upSzTEKz

Avtorici: Damjana Nemeš in Brigita Čufar

Na Gasilsko zvezo Slovenije smo prejeli več vprašanj o neizvrševanju 146. člena Gradbenega zakona, po katerem so se lahko legalizirali objekti, izvedeni brez gradbenega dovoljenja ali v nasprotju s pogoji, določenimi z gradbenim dovoljenjem, tako da so se jim izdala dovoljenja za objekt daljšega obstoja. Pogoj je bil, da so objekti od 1. januarja 2005 obstajali v bistveno enakem obsegu in z bistveno enako namembnostjo.

Ustavno sodišče RS je v začetku decembra 2023 do dokončne odločitve zadržalo izvrševanje tega člena, kar po pojasnilih Ministrstva za naravne vire in prostor pomeni, da dokler Ustavno sodišče RS vsebinsko ne odloči o zadevi, ni mogoče začeti in tudi ne končati upravnega postopka za pridobitev dovoljenja za objekt daljšega obstoja. Hkrati pa v tem času ni mogoče prisilno izvršiti inšpekcijskega ukrepa (rušitev, vzpostavitev prejšnjega stanja itd.) v zvezi z objektom daljšega obstoja, prav tako ne teče rok za prostovoljno izvršitev, če je bil inšpekcijski ukrep že izrečen.

Sklep o začasnem zadržanju izvrševanja določb se nanaša le na postopke v zvezi s 146. členom zdaj veljavnega GZ-1, kar pomeni, da postopki, vodeni po 117. členu prej veljavnega GZ (Po tem členu je omogočena legalizacija s pridobitvijo dovoljenja za objekt daljšega obstoja za vse objekte, ki so bili takšni, kot so danes, pred 1. 1. 1998.), tečejo nemoteno, ker izvrševanje tega člena s strani ustavnega sodišča ni bilo zadržano.

Več informacij in pojasnil je na voljo na strani Ministrstva za naravne vire in prostor na povezavi: https://www.gov.si/novice/2023-12-15-zacasno-zadrzanje-izvrsevanja-dolocb-gradbenega-zakona-glede-legalizacije/

in Zbornici za arhitekturo in prostor Slovenije: https://zaps.si/vse-novice/postopki-za-legalizacijo-objektov-daljsega-obstoja-zadrzani/

Povezava do sklepa ustavnega sodišča: https://www.us-rs.si/documents/a8/e7/u-i-203-236.pdf

Gasilstvo ima privilegij zaradi dolge tradicije in je med drugim pripomoglo tudi k ohranjanju slovenskega jezika. Kot izredno bogato in raznoliko se je pokazalo tudi gasilsko izrazje.

Vabimo vas k poslušanju zanimivega intervjuja na programu ARS (RTV Slovenija) z jezikoslovko in gasilko dr. Matejo Jemec Tomazin, ki vodi nastajanje slovenskega gasilskega terminološkega slovarja, kjer sodeluje tudi GZS.

Gasilski terminološki slovar smo začeli izdelovati po podpisu konzorcijske pogodbe med Znanstvenoraziskovalnim centrom Slovenske akademije znanosti in umetnosti ter Gasilsko zvezo Slovenije v drugi polovici leta 2021. Projekt nastaja na Terminološki sekciji Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša, kjer ga vodi doc. dr. Mateja Jemec Tomazin, VGČ II. Kot strokovnjaki sodelujejo mnogi predavatelji, ki so aktivni tako pri temeljnih usposabljanjih prostovoljnih gasilcev kot tudi poklicnih gasilcev. Slovar je v fazi medpodročnega usklajevanja in dopolnjevanja in bo izšel konec leta 2024. Namen slovarja je izdelava in predstavitev pojmovnega sistema gasilske stroke in tudi oblikovanje terminološkega dogovora o izbiri pogostejših ter strokovno primernejših poimenovanj.

Pogovor, ki ga je usmerjal Aleksander Čobec, se posveča zanimivostim, kot sta komunikacija gasilcev na terenu in uporabnost standardiziranih izrazov v gasilstvu. Dotakneta se tudi nekaterih posameznih izrazov, ki so domači gasilcem, in ugotavljata, kakšen je razkorak med njimi in njihovo standardizirano različico.

POVEZAVA NA POSNETEK