Študijski obisk FIRESAFENET na Sardiniji: izmenjava znanja in izkušenj na področju požarov v naravnem okolju
Med 9. in 11. septembrom 2026 je na Sardiniji potekal tridnevni študijski obisk v okviru projekta FIRESAFENET, ki ga sofinancira Evropska unija v okviru programa Interreg VI-A Italija–Slovenija. Obisk je združil 25 udeležencev iz Italije in Slovenije, med njimi raziskovalce, gasilce, predstavnike gozdarskih služb, civilne zaščite, državnih in lokalnih institucij ter drugih organizacij, ki delujejo na področju preprečevanja in obvladovanja požarov v naravnem okolju.
Študijski obisk je organiziral ISIG – Inštitut za mednarodno sociologijo iz Gorice v sodelovanju s projektnima partnerjema Nacionalnim raziskovalnim svetom – Inštitutom za bioekonomijo (CNR-IBE) ter Gozdarskim in okoljskim nadzornim korpusom Avtonomne dežele Sardinije (CFVA).
Sardinija je bila za študijski obisk izbrana zaradi bogatih izkušenj pri preprečevanju in obvladovanju požarov v naravnem okolju. Udeleženci so se lahko neposredno seznanili s sodelovanjem raziskovalnih ustanov, operativnih služb in organizacij, odgovornih za upravljanje prostora, ter z načini, kako je mogoče znanstvene ugotovitve prenesti v praktično preventivno in operativno delo.
Prvi dan študijskega obiska je potekal v prostorih CNR-IBE v Sassariju in je bil namenjen predvsem raziskavam požarnega vedenja, vegetacije ter ocenjevanju požarne ogroženosti.
Strokovnjaki CNR-IBE so predstavili sodobne metode spremljanja in modeliranja požarov v naravnem okolju. Med drugim so udeleženci spoznali uporabo laserskega skeniranja za določanje značilnosti gorljive vegetacije, načine ocenjevanja emisij pri požarih, uporabo modelov širjenja požarov ter povezovanje podnebnih in požarnih modelov za ocenjevanje prihodnjega tveganja.
Predstavljen je bil tudi Sardinian Wildfire Simulator (SWS), sistem za simulacijo širjenja požarov, ki upošteva vegetacijo, relief in vremenske razmere.
Pomemben del razprav je bil namenjen tudi obnovi ekosistemov po požarih ter spremljanju vlažnosti gorljive vegetacije, ki predstavlja enega od pomembnih dejavnikov pri ocenjevanju požarne nevarnosti.
Dan se je zaključil s predstavitvijo požara, ki je poleti 2026 prizadel območje Bona. Primer je udeležencem omogočil povezovanje znanstvenih podatkov, modelov širjenja požara in dejanskih izkušenj operativnih služb na terenu.
Drugi dan je bil namenjen terenskemu delu na območju Goceana, gorskega in hribovitega predela severne Sardinije z bogatimi gozdnimi ekosistemi.
Udeleženci so v spremstvu predstavnikov agencije Fo.Re.S.T.A.S. in Gozdarskega in okoljskega nadzornega korpusa obiskali več lokacij ter se seznanili z upravljanjem gozdov, vegetacije in naravnega okolja.
Strma pobočja, gosta gozdna vegetacija in težka dostopnost območja so pokazali, kako pomembno je pri načrtovanju intervencij dobro poznavanje terena.
Zadnji dan študijskega obiska je potekal v kraju Suni, kjer je bil poudarek namenjen preventivnemu upravljanju prostora in vegetacije ter nadzorovani uporabi ognja.
Predstavljene so bile sardinske izkušnje z uporabo predpisanega oziroma nadzorovanega požiganja, katerega namen je v ustreznih in nadzorovanih pogojih zmanjšati količino ter neprekinjenost potencialno gorljive vegetacije.
Predstavniki sardinskih služb so poudarili pomen sodelovanja med institucijami, operativnimi enotami, lokalnimi skupnostmi ter lastniki in uporabniki zemljišč. Predstavljeno je bilo tudi celoletno delo na področju vzdrževanja gozdov, upravljanja vegetacije, urejanja protipožarnih presek ter usposabljanja osebja.
Izkušnje Slovenije je predstavil Simon Vendramin iz Gasilske enote Nova Gorica, ki je udeležencem predstavil nekatere značilnosti delovanja slovenskega gasilstva.
Predstavljene so bile tudi izkušnje Furlanije - Julijske krajine, Martina Lavrič z Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije pa je predstavila projekt LIFE4ADAPT, ki je namenjen prilagajanju na podnebne spremembe in povečevanju odpornosti slovenskega prostora.
Suni ima na področju nadzorovanega požiganja dolgoletne izkušnje. Gozdarski in okoljski nadzorni korpus tam tovrstne aktivnosti v sodelovanju z občino, lokalnimi deležniki in kmetijsko-pašno skupnostjo izvaja že od leta 2011.
Popoldne je sledil še praktični prikaz tehnik vžiganja, vodenja in nadzorovanja ognja, s katerim so udeleženci lahko v praksi spoznali metode, predstavljene v strokovnem delu srečanja.
Sodelovanje in izmenjava znanja še pred izrednimi dogodki
Tridnevni obisk je povezal znanstveno raziskovanje, poznavanje prostora in praktične izkušnje ljudi, ki se s požari v naravnem okolju srečujejo pri svojem vsakodnevnem delu.
Poseben pomen takšnega sodelovanja je tudi v dejstvu, da spreminjajoče se podnebne razmere, spremembe vegetacije in opuščanje posameznih podeželskih območij ustvarjajo vedno zahtevnejše razmere za preprečevanje in obvladovanje požarov.
Projekt FIRESAFENET zato omogoča izmenjavo znanja, izkušenj in dobrih praks med raziskovalnimi ustanovami, operativnimi službami in lokalnimi skupnostmi ter krepi čezmejno sodelovanje med Italijo in Slovenijo.
Tri dni na Sardiniji so tako zaznamovali številni strokovni pogovori, terensko delo in praktične izkušnje, predvsem pa skupno spoznanje, da se učinkovito sodelovanje pri obvladovanju požarov začne že veliko pred nastankom izrednega dogodka.
Več informacij o projektu FIRESAFENET je na voljo na spletni strani programa Interreg Italija–Slovenija:
