. NOVICE – OPERATIVA

Zgodovinski vročinski val, ki je konec preteklega in v začetku tega tedna zajel severozahodni del ZDA in jugozahodni del Kanade je po poročanju ameriških medijev, terjal več kot 100 smrtnih žrtev v ZDA, v Kanadi pa več sto. Meteorologi menijo, da je vročinski val neposredna posledica podnebnih sprememb, ki povzročajo take ekstremne vremenske pojave. Padlo je več vročinskih rekordov, med drugim v Portlandu, kjer se je temperatura povzpela na 46 stopinj Celzija. V mestu Lytton v Britanski Kolumbiji (Kanada) so v ponedeljek izmerili 47,9 stopinje Celzija, dan prej 46,6 stopinje Celzija, v sredo 30. junija pa že 49,5 stopinje Celzija in s tem podrli dozdajšnji rekord v Midalu v Saskatchewanu iz leta 1937, ko so izmerili 45 stopinj Celzija.

Poleg ekstremno visokih temperatur so v nekaterih mestih in okolici izbruhnili še gozdni požari. Ljudje zaradi požarov zapuščajo svoje domove in v avtomobilih bežijo iz mesta Lytton v Britanski Kolumbiji. Zaradi varnosti in širjenja ognja so morali evakuirati ljudi iz mesta.

Vroče je tudi v Mediteranu in na Balkanu. V Bosni in Hercegovini je v Mostarju termometer pokazal 40 stopinj Celzija, dve manj v Sarajevu. Tudi v Črni gori so se že približali 40 stopinjam Celzija, v Prištini jih je bilo 39. Podobno je v Srbiji, v Beogradu je bila presežena najvišja do zdaj izmerjena junijska temperatura – 18. junija 1918 so izmerili 38 stopinj Celzija. Na Hrvaškem so se že borili z večjim požarom pri Šibeniku.

Slovenija je občutila posledice prvega letošnjega vročinskega vala. Temperature so se ponekod povzpele nad 35 stopinj Celzija. Do zdaj najbolj vroč mesec junij je bil leta 2003, letošnji bo pa zelo podoben, tudi tistemu iz leta 2019.

Napovedi za naslednje mesece so takšne, da lahko računamo z nadpovprečnimi temperaturami. Koliko jih bo in kako izraziti bodo vročinski valovi, pa zdaj še ni mogoče napovedati za meseca julij in avgust. Bo pa ta prvi vročinski val, ki ga zdaj preživljamo, prekinjen le za kakšen dan in se bo nadaljeval. Spremljamo situacijo na terenu.  Opazne so že posledice visokih temperatur in suše. Glede na napovedi moramo poskrbeti za pripravljenost gasilcev, sredstev in managementa za spopadanje z požari v naravi. GZS z ostalimi službami v soboto 3. julija 2021 organizira vajo »Vremščica 2021«, kjer bo preizkušen sistem vodenja, koordinacija, TK sredstva, brezpilotni zrakoplovi in ostalo ob začetku poletne požarne sezone.

Komisija za izvedbo razpisa za sofinanciranje GZRO za leto 2021 je dne 10. 5. 2021 zaključila z odpiranjem in obdelavo vlog.

Poročilo o odpiranju vlog je objavljano na povezavi.

Vlagatelji lahko rešitve vlog že vidijo v Vulkanu (oprema/sofinanciranje/vloge) in lahko začnejo s pripravo dopolnitev.

V Vulkanu morajo biti vlagatelji pozorni na status vloge na 1. strani (osnovni podatki) in na rešitve posamezne postavke opreme na 2. strani.
Možno je, da so opombe na obeh straneh (zavrnitev v splošnem delu in na posameznih postavkah).

V kolikor je označena zavrnitev v splošnem delu, je celotna vloga zavrnjena in je potrebno dopolniti oziroma ugovarjati, sicer vloga ne gre v nadaljnji postopek.
V kolikor pa je označena samo zavrnitev posamezne postavke, se ostale postavke upoštevajo v nadaljnjem postopku tudi, če vlagatelj ne dopolnjuje oziroma ugovarja.

Pisna obvestila URSZR o nepopolnosti vlog na razpis so bila dne 19.5.2021 vlagateljem poslana s priporočeno pošto.

Dopolnitve oziroma ugovori bodo možni v 8-ih dneh po prevzemu priporočene pošte in sicer pisno na URSZR. 

Prosimo, da dopolnitev pred prejemom obvestila s strani URSZR ne pošiljate!!! 

Vlagatelji, ki imajo popolnoma ustrezne vloge, ne bodo dobili nobenih obvestil, ampak morajo počakati na pogodbe, ki bodo poslane v podpis avgusta 2021.

V primeru nejasnosti pokličite na gsm: 041/384-994 (Adriana Cividini).

Poveljstvo Gasilske zveze Slovenije je na svoji 19. seji dne 25. 3. 2021 sprejelo spremembo tipizacije gasilskega vozila GVC 24/50 vezano na skupno maso vozila. Prav tako sta bili potrjeni novi tipizaciji za gasilsko zaščitno čelado za gašenje požarov v naravi in za tehnično reševanje.

Spremembo tipizacije gasilskih vozil in obe novi tipizaciji čelad najdete v poglavju TIPIZACIJE.

Epidemija covida-19 je povzročila eno največjih kriz v zadnjem stoletju in učinkovita cepiva proti covidu-19 so v tem trenutku edino realno upanje, da se epidemija ne bo ponovila tudi v naslednji hladni sezoni. Poleg učinkovitih in varnih cepiv pa je za zajezitev epidemije potrebna zadostna precepljenost celotnega prebivalstva. Zato bo vsak od nas s cepljenjem prispeval tako k svoji zaščiti kot tudi k zaščiti drugih in rešitvi izjemno velikega problema, ki že predolgo hromi naša življenja.

Pri preprečevanju širjenja virusa je najpomembnejše upoštevanje zaščitnih ravnanj, najučinkovitejši ukrep za zaščito našega zdravja in zdravja naših bližnjih pa je cepljenje. Predstavlja namreč najboljšo zaščito pred boleznijo ter težavami, tveganji in posledicami, ki jih prinaša covid-19. Ko bomo na vrsti, se torej cepimo. S tem namreč izkazujemo skrb zase in za vse okoli nas.

Odločitev za cepljenje proti covidu-19 je vsekakor v rokah vsakega posameznika, odgovornost do drugih pa je v rokah nas vseh. Ne pozabimo, da je cepljenje proti covidu-19 tudi izkaz odgovornosti do tistih, ki so lahko krhkega zdravja in podvrženi resnim zapletom.

Skrb glede varnosti in učinkovitosti cepiv je odveč. Vsa cepiva morajo namreč skozi enake, točno določene, postopke testiranja in ocenjevanja, kjer se preverja njihova učinkovitost in varnost, za kar poskrbijo ustrezne inštitucije. Cepiva proti covidu-19 so bila preizkušena v kliničnih testiranjih, v katerih je sodelovalo več deset tisoč ljudi in čeprav je bila časovnica strnjena, se je upoštevalo vse pomembne vmesne korake.

Ker se zavedamo, da je ključnega pomena pri odločitvi vsakega od nas predvsem naše zaupanje v varnost in učinkovitost cepiva, spodaj objavljamo zloženko z najpogostejšimi vprašanji javnosti in odgovori strokovnjakov glede cepljenja proti covidu-19 ter plakat. Vse informacije o cepivih in cepljenju pa so zbrane tudi na posebni spletni strani Nacionalnega inštituta za zdravje www.cepimose.si

S cepljenjem lahko vsak od nas pomembno pripomore, da se epidemija uspešno obvlada.

Zato se čim prej nalezimo dobrih navad in se cepimo v čim večjem številu.

Objavljamo navodila za sklenitev in plačilo zavarovanja za primer poškodbe pri delu ter zavarovanja za invalidnost, telesno okvaro ali smrt kot posledico poškodbe pri opravljanju svojih aktivnosti ter oddajo REK-1b obrazcev za leto 2021. Rok za sklenitev in plačilo: 15. 3. 2021.

Uporaba brezpilotnih zrakoplovov je vse pogostejša na številnih področjih, tudi v gasilski organizaciji. Poveljstvo GZS je v decembru 2020 sprejelo Operativni priročnik za delo z brezpilotnimi zrakoplovi, ki velja za vse organizacije v sestavi Gasilske zveze Slovenije. Operativni priročnik je skladen s trenutno veljavno zakonodajo in predpisi. Za uporabo brezpilotnih zrakoplovov (dronov) na intervencijah, se morajo upravljalci držati postopkov, ki jih priročnik opredeljuje. Področje uporabe brezpilotnih zrakoplovov se bo vsekakor še razvijalo in dopolnjevalo. Spremembe in dopolnitve bomo sproti objavljali in dopolnjevali vsebino priročnika.

Objavljamo tudi vzorce predlog - prilog, ki so namenjeni vpisu podatkov posamezne operativne enote, katera ima v lasti in uporabi brezpilotni zrakoplov.

Za dostop do Operativnega priročnika in vzorcev predlog - prilog kliknite TUKAJ.

V Sloveniji se soočamo z drugim valom epidemije in nezadržnim širjenjem koronavirusa. Podatki se spreminjajo iz ure v uro in pristojne inštitucije vsakodnevno sprejemajo ukrepe in izdajajo strokovna priporočila za omejitev širjenja.

Gasilska zveza Slovenije je izdala navodila, ki vsebujejo navodila za delovanje gasilskih enot za vse nivoje v gasilski organizaciji ter navodila za uporabo opreme in zaščitnih sredstev.

Vsa navodila in priporočila se bodo sproti dopolnjevala in bodo zapisana v tabeli seznama dopolnjevanj. Do vsega dostopate s klikom na POVEZAVO.

GASILSKE ENOTE PROSIMO ZA REDNO SPREMLJANJE SPREMEMB IN DOPOLNIL.

 

Na prvi virtualni delegatski skupščini CTIF delegati izvolili novega predsednika in tri nove podpredsednike

Prva virtualna delegatska Skupščina CTIF, ki je potekala 21. oktobra 2020, se je uspešno zaključila. Klasična oblika zasedanja najvišjega organa CTIF bi morala potekati že junija 2020 v Hannovru – v okviru mednarodnega sejma Interschutz – a je to preprečila situacija, povezana s COVID-19.

S sedeža pisarne CTIF na Gasilski zvezi Slovenije jo je vodil generalni sekretar Roman Sykora (Avstrija), sedaj že nekdanji predsednik Tore Eriksson pa je svoj del vodil s Švedske. Skrb za tehnično izvedbo Skupščine je bila v rokah Björna Ulfsson (Kanada), večino priprav in administrativnih del pa je spretno koordinirala in vodila Neža Strmole, sekretarka CTIF (Slovenija).

• 

• 

Poleg prisotnih delegatov iz 29 držav so delegatsko Skupščino spremljali tudi predstavniki organizacij članic, častni člani, predsedniki komisij in člani Izvršnega odbora.

Posebnost letošnje Skupščine so bile – poleg njene virtualne izvedbe – tudi volitve novega predsednika in treh novih podpredsednikov. Za mesto predsednika se je potegoval le en kandidat – Milan Dubravac iz Slovenije – in bil soglasno potrjen. Sicer je v začetku letošnjega leta kandidaturo napovedal tudi Hartmut Ziebs, nekdanji predsednik Gasilske zveze Nemčije, a je kasneje od nje odstopil.

Milan Dubravac je bil že do sedaj član Izvršnega odbora, zato je njegova izvolitev za predsednika »odprla prost sedež« v Izvršnem odboru CTIF, odstop Hartmuta Ziebsa pa je odprl še enega. Izvršni odbor se je spomladi 2020 odločil, da doda še en sedež (skupaj tri možna mesta za podpredsednike). Tudi za tri položaje podpredsednikov so kandidature vložili samo trije kandidati in bili prav tako soglasno potrjeni. Novi podpredsedniki CTIF so postali Taina Hanhikoski s Finske, Anatolij Suprunovski iz Rusije in Christophe Marchal iz Francije.

Mandati predsednika in podpredsednikov CTIF so štiri leta, izvolitev na isto funkcijo pa je mogoča samo za dva mandata (8 let).

V nadaljevanju so virtualno prisotni delegati potrdili lokaciji delegatskih Skupščin za leti 2021 in 2022. Prihodnje leto bo slednja potekala v sklopu sejma Interschutz v Nemčiji, leta 2022 pa v sklopu gasilske olimpijade v Celju v Sloveniji.

Ob koncu delegatske Skupščine so se vsi zahvalili Toru Erikssonu, ki je 8 let opravljal funkcijo predsednika CTIF, pred tem pa več pomembnih vlog v komisijah CTIF, in mu podelili naslov »častnega člana«.

Slovenijo so na virtualni delegatski Skupščini zastopali: Janko Cerkvenik in Franci Petek, predsednik in poveljnik Gasilske zveze Slovenije, ter namestnica predsednika dr. Janja Kramer Stajnko.

V prihodnji, praznični številki Gasilca (november/december) bomo lahko prebrali intervju z Milanom Dubravcem, novim predsednikom CTIF

Janko Cerkvenik in Franci Petek, predsednik in poveljnik Gasilske zveze Slovenije, sta se 15. oktobra 2020 sestala z mag. Vesno Mikuž in Cvetko Tomin, predsednico in generalno sekretarko Rdečega križa Slovenije.

Na delovnem sestanku v prostorih Rdečega križa Slovenije so se dogovorili za krepitev odnosov ter še tesnejše sodelovanje obeh prostovoljnih organizacij, vključenih v sistem zaščite, reševanja in pomoči.

(foto: arhiv RKS)