EU PROJEKTI

V okviru čezmejnega sodelovanja med Slovenijo in Hrvaško se je leta 2018 začelo delo na dvoletnem projektu ENRAS (ENsuring RAdiation Safety) – izvaja se v okviru programa INTERREG V-A in poteka na čezmejnem območju. Nosilna partnerja projekta sta Institut »Jožef Stefan« in Institut za medicinska istraživanja. Na slovenski strani je partnerica projekta Gasilska zveza Slovenije, kot pridruženi partnerici sodelujeta tudi Uprava RS za jedrsko varnost ter Uprava RS za zaščito in reševanje.

Uradna spletna stran projekta: http://ol.ijs.si/enras/?page_id=42&lang=sl

 

Podatki o projektu:

–          trajanje: 23 mesecev (1. 10. 2018–30. 9. 2020) – zaradi pandemije je projekt podaljšan za +2 meseca, to je do 30. 11. 2020.

–          vodilni in projektni partnerji:

• Institut »Jožef Stefan«
• Gasilska zveza Slovenije
• Institut za medicinka istraživanja i medicinu rada

–          pridruženi partnerji:

• Uprava Republike Slovenije za zašito in reševanje
• Uprava Republike Slovenije za jedrsko varnost
• Hrvatska vatrogasna zajednica
• Ministrstvo unutarnjih poslova Republike Hrvatske – Ravnateljstvo civilne zaščite

Skupna vrednost projekta: 85 % sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj in 15 % lastnih sredstev – 518.000,00 evrov

 

NAMEN IN CILJI PROJEKTA

Glavni namen projekta ENRAS je izboljšanje pripravljenosti reševalnih enot oz. gasilcev v primeru jedrske in radiološke nesreče ter zagotavljanje ustrezne varnosti pri tovrstnih intervencijah. Cilj projekta je zasnovati in izvesti nov sistem usposabljanja ter podpisati dogovor o vzpostavitvi nove strukture, ki bo spodbujala čezmejno sodelovanje na področju zagotavljanja varnosti v primeru nesreč, ki vključujejo nevarnost radioaktivnega sevanja. Projekt bo v Sloveniji vključil 31 gasilskih enot širšega pomena (GEŠP) s pooblastili za posredovanje ob nesrečah z nevarnimi snovmi, ki delujejo na programskem območju, ki obsega statistične regije: pomursko, podravsko, savinjsko, zasavsko, posavsko, jugovzhodno Slovenijo, osrednjo Slovenijo, primorsko-notranjsko ter obalno-kraško. Za GEŠP, ki niso zajete v programsko območje projekta, se bo v prihodnje skušalo zagotoviti podobna usposabljanja.

V Sloveniji so se terenska usposabljanja začela v drugi polovici aprila 2019 na severovzhodu (pomurska regija). Usposabljanje posameznih enot, razdeljeno na dva dela, poteka v prostorih enot. V teoretičnem delu se gasilci seznanijo z osnovnimi znanji s področja radioaktivnega sevanja, med praktičnim delom pa vadijo uporabo merilnikov radioaktivnosti in postopanje v primeru prisotnosti radioaktivnega sevanja. Hkrati s tem poteka dodatno usposabljanje za uporabo detektorjev ChemPro, ki so jih GEŠP prejele od Uprave RS  za zaščito in reševanje.

Tekom projekta so načrtovane tudi skupne vaje slovenskih in hrvaških gasilskih enot, kjer se enote urijo na podlagi različnih scenarijev kot so: požar med izvajanjem industrijske radiografije, posredovanje ob razlitju radioaktivne snovi, nesreča vozila z radioaktivnim tovorkom. Predvidenih je osem skupnih vaj – štiri na Hrvaškem in štiri v Sloveniji.

VLOGA GZS NA PROJEKTU

Gasilska zveza Slovenije v projektu aktivno sodeluje kot projektna partnerica. Sodeluje na sestankih UO, strokovne skupine in drugih internih sestankov, novinarski konferenci ter drugih aktivnostih.

V dogovoru z URSZR je GZS prevzela kooridnacijo GEŠP-ov ter skupaj z IJS načrtuje terminska in skupna usposabljanja. Priprava na skupne vaje poteka v sodelovanju z IJS, IMI, Gasilsko šolo, URSZR, URSJV, ARAO, sodelujejo tudi inštruktorji GZS.

Finančna struktura GZS:

• skupna vrednost projekta za GZS: 31.000,00 €
• prispevek ESRR (ERDF): 26.350,00 €
• lastni delež sofinanciranja: 4.650,00 €

Projekt »CROSSIT SAFER« je strateški projekt, sofinanciran s sredstvi Evropskega sklada za regionalni razvoj v okviru Programa Interreg Slovenija – Italija 2014 – 2020. Nanaša se na čezmejno sodelovanje med Slovenijo in Italijo za varnejšo regijo. Kratica »CROSSIT SAFER« je izpeljana iz CROSsborder SI-IT cooperation for SAFEr Region.

Uradna spletna stran projekta: https://www.ita-slo.eu/sl/crossit-safer

Glavni podatki o projektu:

trajanje: 36 mesecev (1. 1. 2019 – 31. 12. 2021)

število partnerjev: 9

o   Civilna zaščita Avtonomne dežele Furlanije–Julijske krajine (vodilni partner)

o   Občina Ajdovščina

o   Gasilska zveza Slovenije

o   Javni zavod za gasilsko in reševalno dejavnost – gasilska enota Nova Gorica

o   Zavod za gasilno in reševalno službo Sežana

o   Civilna zaščita dežele Veneto

o   Univerza v Padovi

o   Mestna občina Benetke

o   Občina Postojna

Proračun: 2.932.913,94 evrov,

Proračun ESRR (Evropski sklad za regionalni razvoj): 2.492.976,83 evrov.

 

NAMEN IN CILJI PROJEKTA

Cilji projekta:

• krepitev institucionalnega sodelovanja s spodbujanjem javnih organov in ključnih akterjev Civilne zaščite – načrtovanje skupnih rešitev v primeru nesreč;
• usklajevanje preventivnih ukrepov – krepitev pripravljenosti in odzivov na nesreče.

Glavni neposredni učinki projekta:

• usklajen čezmejni protokol za harmonizacijo ukrepov v primeru naravnih nesreč na čezmejnem območju,
• priprava skupnih čezmejnih standardnih operativnih postopkov ukrepanja,
• večja usklajenost pri reševanju in oblikovanju preventivnih ukrepov,
• izboljšana pripravljenost in odzivnost enot CZ na naravne in druge nesreče,
• večje čezmejno sodelovanje med državljani in institucijami programskega območja na področju CZ.

VLOGA GZS NA PROJEKTU

Gasilska zveza Slovenije v projektu aktivno sodeluje kot projektna partnerica. Sodeluje na sestankih ter aktivnostih vseh projektnih partnerjev.

GZS skrbi za izvajanje naslednjih aktivnostih:

• posodobitev in razširitev Atlasa protipožarnih objektov
• digitalizacija kart in povezava v informacijski sistem
• nakup brezpilotnega zrakoplova
• organizacija in izvedba usposabljanj za uporabo brezpilotnega zrakoplova v gasilski organizaciji, priprava učbenika, učnega programa ter pravilnika za uporabo brezpilotnega zrakoplova v gasilski organizaciji
• posodobitev in nadgraditev Vulkana ter IPS
• nakup motornih žag in kompletov osebne zaščitne opreme
• priprava učnega programa za usposabljanje za zahtevnejša dela z motorno žago, izvedba usposabljanj ter priprava priročnika
• nakup tabličnih računalnikov za uporabo digitaliziranih kart
• predstavitve projekta in aktivnosti na Sobri 2020 in Dnevih ZIR 2021

 Finančna struktura GZS:

• skupna vrednost projekta za GZS: 300.000,00 €
• prispevek ESRR: 255.000,00 €
• lastni delež sofinanciranja: 45.000,00 €

Z začetkom leta 2021 se je pričel projekt, DiMaND, katerega projektni partner je tudi Gasilska zveza Slovenije. Akronim DiMaND pomeni ˝Disaster Management Network in the Danube Region˝ kar v slovenščino lahko prevedemo „Mreža za upravljanje odziva na nesrečo v Podonavju“.

Uradna spletna stran projekta: https://disastermanagement-danube.net/

Glavni podatki o projektu:

trajanje: 18 mesecev (januar 2021 – junij 2022)

število partnerjev:

• vodilni partner: Budapest Firefighter Association (Madžarska)
• projektni partnerji:
  • Hungarian Red Cross (Madžarska)
  • Harghita Volunteer Firefighter Association (Romunija)
  • Občina Dubrovnik (Hrvaška)
  • National Association of Volunteers in the Republic of Bulgaria (Bolgarija)
  • Občina Brestovec (Slovaška)
  • Gasilska zveza Slovenije (Slovenija)
• podporni partnerji:
  • Ministry of Foreign Affairs and Trade (Madžarska)
  • Hungarian Charity Service of the Order of Malta
  • (Madžarska)
  • Austrian Fire Brigade Association (Avstrija)
  • Volunteering Support Association (Srbija)
  • Harghita County Council (Romunija)
  • Dubrovnik Fire Brigade (Hrvaška)

Vrednost projekta:  341.608,20 EUR

NAMEN IN CILJI PROJEKTA

Glavni cilj projekta DiMaND je podpreti pobude in okrepiti mrežo za obvladovanje nesreč v Podonavju s spodbujanjem mreže EU vladnih in nevladnih organizacij za obvladovanje nesreč v Podonavju.

Priporočila temeljijo na primerih dobrih praks, ki jih je mogoče prepoznati s podporo različnih strokovnjakov s področja upravljanja nesreč, kot so nacionalni organi civilne zaščite, lokalno upravljanje, gasilske organizacije, humanitarni akterji in druge prostovoljne organizacije. Razprave in skupno delo bodo privedle do boljšega razumevanja in usklajevanja med različnimi zainteresiranimi stranmi, z okrepitvijo sodelovanja med prostovoljci in strokovnjaki služb civilne zaščite, pa se bo izboljšala tudi interoperabilnost razpoložljivih sredstev.

Cilji projekta DiMaND so v skladu z Mehanizmi CZ EU in se osredotočajo predvsem na njegovo čezmejno in regionalno raven pomoči. Poleg primerov dobrih praks, pripravljenosti in odzivanja, bodo prav tako zaznane vrzeli v obstoječih sistemih priporočil za izboljšave. Interaktivna platforma, ki bo pripravljena v okviru projekta bo služila za izmenjavo znanja, preko le-te pa se bo zagotovilo, da bodo rezultati dosegli ciljno skupino.

Projekt ima dva glavna specifična cilja:

Prvi je podpora civilni zaščiti in deležnikom/akterjem, ki so vključeni v obvladovanje tveganj pri odzivih na izredne dogodke na področjih preprečevanja, pripravljenosti in odzivnosti na izredne dogodke. Aktivnosti projekta bodo usmerjene k spodbujanju in lajšanju razvoja, širjenju in izmenjavi znanja in primerov dobrih praks. Rezultati, ki se bodo dosegli s tem ciljem, bodo služili neposrednim in posrednim uporabnikom, prispevali bodo tudi k okrepitvi odločanja mehanizmov CZ EU. Pripravilo in izvedlo se bo različne scenarije za vaje, ki bodo temeljili na primerih nesreč oz. izrednih dogodkov, ki so skupni za geografsko regijo projekta in bi morali imeti možnost vključevanja civilne zaščite in deležnikov/akterjev, ki so vključeni v obvladovanje tveganj pri odzivih na izredne dogodke z različnih področij.

Drugi izmed specifičnih ciljev projektov pa je podpora novih in utrditev obstoječih partnerstev na področju civilne zaščite in obvladovanja tveganj izrednih dogodkov, ki izboljšujejo sodelovanje in sinergije pri preprečevanju, pripravljenosti in odzivanju. Aktivnosti bodo usmerjene v spodbujanje vzpostavitve prožnih, trajnostnih in stabilnih partnerstev.

VLOGA GZS NA PROJEKTU

Gasilska zveza Slovenije v projektu aktivno sodeluje kot projektna partnerica in sicer pri naslednjih delovnih sklopih:

• Project Management and Planning work packages
  • cilji:
    • Učinkovito usklajevanje projektnih partnerjev
    • Pravilno finančno poslovanje
    • Povezovanje in logistično načrtovanje sodelovanja podpornih partnerjev
• Communications and Visibility
  • Predvideni dosežki
    • Spletni ˝portal znanja˝: izmenjava rezultatov projekta
    • Infografika
    • Video
    • Interaktivna spletna stran
    • Družbeni mediji
• Preparedness and response practices work package
  • Predvideni dosežki:
    • Predstavitev mehanizmov CZ EU in EUSDR
    • Razvoj v okviru partnerstev
    • Sistem civilne zaščite in potrebnih kapacitet ob izrednih dogodkov
    • Interaktivna spletna stran o dobrih praksah pripravljenosti, odzivanja in inovativne rešitve za boljšo podporo pripravljenost in skupni odzive
  • Prevideni dogodki:
    • Praktične delavnice na temo pripravljenosti in odzivanja ob izrednih dogodkih (Budapest, Madžarska)
    • Delavnice na temo odziva na izredne dogodke na regionalnem nivoju (Plovdiv, Bulgarija)
    • Seminar s smernicami za nadaljnje delo (Odorheiu Secuiesc, Romunija)
• Volunteer management and humanitarian coordination work package
  • Predvideni dosežki:
    • Raziskave / analize o strukturi humanitarnih organizacij
    • Študija o humanitarnem delovanju, povezovanju, usklajevanju in delu humanitarnih organizacij
    • E-knjiga o humanitarnem delovanju, povezovanju in koordinaciji dela
  • Predvideni dogodki:
    • Delavnice na temo usklajevanja in koordinacija dela humanitarnih organizacij (Dubrovnik, Hrvaška)
    • Konfrenca o humanitarnem delovanju, povezovanju, usklajevanju in delu humanitarnih organizacij (Budapest, Madžarska)
    • Seminar o povezovanju in mreženju humanitarnih organizacij (Odorheiu Secuiesc, Romunija)
• Role of municipalities in Host Nation Support
  • Predvideni dosežki:
    • Infografika o sodelovanju občin s posredovalci ob izrednih dogodkih in ˝HNS˝
    • Slovar izrazov ˝Host Nation Support˝
  • Predvideni dogodki
    • Delavnica na zgoraj omenjeni temi (Dubrovnik, Hrvaška)

 Finančna struktura GZS:

• skupna vrednost projekta za GZS: 13.268 €
• prispevek: 11.277,80 €
• lastni delež sofinanciranja: 1.990,20 €