Gasilske enote s članstvom in gasilsko tehniko predstavljajo najmočnejšo silo za ukrepanje v primeru naravnih in drugih nesreč, ter uspešno opravljajo naloge javne gasilske službe pri gašenju požarov ter ob naravnih in drugih nesrečah.
Zaradi podnebnih sprememb, razvoja civilizacije in tehnologije, je vedno več intervencij, povezanih z ukrepanjem ob velikih naravnih nesrečah, vedno bolj nas ogrožajo poplave, soočamo se s pandemijami. Takšnih nesreč in dogodkov je vedno več za sabo pa puščajo veliko materialno škodo, uničujejo naravo, ipd.
Državne načrte zaščite in reševanja izdela Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje v sodelovanju z ministrstvi in drugimi državnimi organi ter ustreznimi strokovnimi organizacijami.
Poplave v Sloveniji so pogoste in velikokrat povzročajo veliko škodo. Med vsemi naravnimi nesrečami, ki povzročajo škodo, so poplave verjetno najpogostejša nesreča. Pojavljajo se lahko vse leto, najpogostejše pa so jeseni, ob obilnih in dolgotrajnih padavinah. Poleti so poplave povezane z neurji in so predvsem krajevne in hudourniške.
Poplav ni mogoče preprečiti je pa do določene mere mogoče omiliti njihove posledice in se nanje bolj ali manj učinkovito pripraviti. Ob poplavah, ki so večinoma dobro
napovedljive, je navadno še dovolj časa za reševanje življenj, večja neposredna ogroženost pa nastane ob izbruhu hudournikov, ki lahko nastopijo tudi v obliki blatnih in drobirskih tokov. Hudourniške poplave so težje napovedljive.
Zelo pomembna dejavnika pri pojavu poplav sta tudi taljenje snega in predhodna namočenost tal, predvsem pa značilni časovni in prostorski padavinski in vetrovni vzorci v kombinaciji z
vegetacijskimi razmerami, predvsem jeseni in tudi spomladi.
Sončne elektrarne so postale vsakdan današnjega načina oskrbe in samooskrbe z električno energijo. Srečujemo jih na vseh vrstah stanovanjskih stavb, šolah, javnih in turističnih objektih, industrijskih objektih ter tudi kot samostojne objekte. V Sloveniji že beležimo požare na objektih, ki so opremljeni s sončno elektrarno. Vodja gasilske intervencije, ki je odgovoren za izvajanje gašenja in za varnost svojih operativnih gasilcev mora zato znati ustrezno oceniti ogroženost gasilcev in temu primerno tudi voditi izvajanje gasilske intervencije.
Nevarnosti, ki ob požaru pretijo na gasilce, so najpogosteje povezane s padanjem fotovoltaičnih modulov s streh saj začnejo zaradi visoke temperature popuščati nosilne konstrukcije sončnih elektrarn. Prihaja lahko tudi do sproščanja zdravju škodljivih produktov gorenja, posebno pozornost pa je potrebno nameniti dejstvu, da so fotovoltaični moduli in ostali sestavni elementi sončne elektrarne v svetlem delu dneva pod električno napetostjo, ki je zaradi povezanosti modulov v panele oziroma stringe lahko življenjsko nevarna.
Če se fotovoltaični moduli v nočnem času osvetlijo z gasilsko razsvetljavo (katero gasilci potrebujejo za varno izvajanje gasilske intervencije) ni izključeno, da so deli elektrarne ponovno pod napetostjo.
Lastniki objektov opremljenih s sončnimi elektrarnami, ki so povezane v javno električno omrežje so dolžni poskrbeti za izdelavo ustreznih požarnih načrtov in z njimi seznaniti gasilce ter omogočiti ogled objekta in izvedenih
Podrobnejše informacije so na voljo v priporočilih za gašenje objektov opremljenih s sončnimi elektrarnami ter drugem strokovnem gradivu.
Gašenje požarov v visokogorju
Visokogorje je gorski svet nad 1500 metrov nadmorske višine oziroma nad zgornjo gozdno mejo. Požari v visokogorju predstavljajo pri nas posebno mesto in vlogo v gasilstvu, kajti samo gašenje takšnih požarov je popolnoma nekaj drugega kot gašenje požarov na kraškem območju. Zaradi konfiguracije in zahtevnosti terena gre za zelo zahtevno, nevarno in dolgotrajno gašenje.
Priporočila za gašenje požarov v visokogorju so namenjeno enotam, ki se srečujejo z visokogorjem oziroma terenom, ki ima vse značilnosti visokogorja nima pa zaradi nižje nadmorske višine tovrstnega statusa. Služijo za pomoč pri ustanavljanju in opremljanju gasilskih enot za gašenje požarov v visokogorju, podajajo predloge za njihove formacijske sestave ter za njihovo minimalno osebno zaščitno in skupno. Iz taktičnega vidika je v priporočilih prikazan primer organiziranosti in taktike gašenja ter poveljevanja kar je vitalnega pomena za organizirano delo na intervenciji ter razdelitev nalog po posameznih sektorjih.
Smernice za predvidevanje razvoja požara
Smernice so namenjene vodjem gasilskih intervencij in štabom za vodenje gašenja večjih požarov v naravi in načrtovanju razvoja požara. Izdelane so na podlagi analiz požarov v Sloveniji in tuje strokovne literature.
Gašenje požarov v naravnem okolju na območjih ogroženih z neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi (NUS)
V Sloveniji zaradi preteklih vojn ostajajo neznane količine neeksplodiranih ubojnih sredstev, ki jih pripadniki Državne enote za varstvo pred NUS redno interventno odstranjujejo.
Uprava RS za zaščito in reševanje je za ta namen izdala usmeritve, v katerih so zapisani postopki in ukrepi za ravnanje pri gašenju na takšnih območjih.
Letalska frekvenca – Fireguard
Uprava za zračno plovbo RS je Upravi RS za zaščito in reševanje dodelila letalsko radijsko frekvenco 119.555 MHz – AM, za potrebe komunikacije med zračnimi plovili, centri za obveščanje in enotami, ki delujejo v sistemu zaščite in reševanja.
Radijske zveze na tej frekvenci z uporabo letalskih radijskih postaj med zračnimi plovili in drugimi uporabniki sistema zaščite, reševanja in pomoči v RS, se uporabljajo predvsem za potrebe monitoringa za zgodnje odkrivanje in lociranje požarov ter gašenja požarov predvsem na področju Notranjske, Severnoprimorske in Obalno-kraške regije, pa tudi drugje. Uporablja se lahko tudi za druge naloge, v katerih sodelujejo zračna plovila: npr. iskanje ponesrečenih in izginulih oseb, onesnaženja na morju, ob naravnih in drugih nesrečah ter drugo v povezavi z potrebami zaščite in reševanja.
Letalska posadka na tej frekvenci po predpisanem protokolu komunicira z drugimi zračnimi plovili, s pristojnim regijskim centrom za obveščanje, vodjo intervencije ali pa z enotami zaščite in reševanja na terenu. Ta letalska radijska frekvenca se uporablja Izključno za potrebe ZIR, enote in službe ZIR pa medsebojno in z ReCO komunicirajo preko sistema zvez ZARE.
Priporočila za opremljanje gasilskih enot z osebno opremo za gašenje požarov v naravi
Načrt delovanja Gasilske zveze Slovenije
Načrt delovanja Gasilske zveze Slovenije ob velikih požarih v naravi zajema način aktiviranja in organizacijo pomoči gasilskih enot iz drugih regij.
Gasilske enote pri zaznani nevarnosti poplav z aktivnostmi na terenu običajno pričenjajo nemudoma po izdanih opozorilih. Najprej se z opozorili in nasveti pomaga civilnemu prebivalstvu ter organizira dežurne službe po enotah, ki so zadolžene za opazovanje in nadzor situacije na domačem terenu.
Ko do poplav pride se pričnejo izvajati intervencije. Velikokrat se veliko težav pojavlja s podtalnico, ki vdira v prostore objektov, kasneje pa glavno grožnjo predstavljajo struge rek, potokov in hudournikov, ki lahko začnejo poplavljati na večjih območjih širom Slovenije.
Gasilci med interveniranjem običajno črpajo vodo iz zalitih prostorov, odstranjujejo naplavljene ovire, polnijo protipoplavne vreče in gradijo protipoplavne nasipe. Ogromno aktivnosti gasilcev zahtevajo tudi številni zemeljski plazovi, ki v veliko primerih ogrožajo civilno prebivalstvo in njihovo premoženje. Gasilci v takih primerih skrbijo za prekrivanje plazov z folijami in za prečrpavanje v plazovih zajete vode, ki bi lahko posledično povzročila nadaljnji zdrs brežin ter odstranjujejo nanose zemljin ipd.. V številnih primerih skrbijo tudi za pravočasno evakuacijo ogroženega prebivalstva iz ogroženih območij. Evakuacija se izvaja tako z reševalnimi čolni kot z drugimi prevoznimi sredstvi.
Ker je ob obsežnejših poplavah običajno prizadetih veliko industrijskih objektov in kurilnic stanovanjskih hiš je voda v kontaminirana z raznimi nevarnimi snovmi.
Ob poplavah širšega območja Slovenije se potrebuje pomoč gasilskih enot tudi iz drugih gasilskih regij, potrebnih pa je veliko gasilskih agregatov in črpalk za črpanje vode.
Poplave lahko območja prizadenejo v obliki poplavnih valov, ki so običajno najbolj uničujoči, lahko pa pride tudi do poplavljanja številnih kraških rek, ki poplavljajo z zamikom, poplavna voda pa se lahko bistveno dlje zadrži od pričakovanj in ocen.
Ob obsežnejših poplavah je lahko dlje časa poplavljenih veliko objektov, kar pomeni tudi, da je veliko prebivalcev tako rekoč odrezanih od sveta. V takih primerih se kaže velika potreba po reševalnih čolnih z ustrezno osebno zaščitno opremo gasilcev.
Gasilci ob tovrstnih dogodkih delujemo v skladu z zakonodajo v sistemu zaščite in reševanja. Vodenje gasilskih enot poteka preko gasilskih poveljnikov v skladu z usmeritvami pristojnih štabov civilne zaščite.
Ptičja gripa je infekcija, ki jo povzročajo virusi ptičje influence gripe. Virusi ptičje gripe se načeloma pojavljajo le med pticami, ki jih raznašajo v prebavilih, običajno pa zaradi njih ne zbolijo. Je pa virus zelo nevaren za domačo perutnino in za njo večinoma tudi smrtonosen. Delo gasilcev v primeru virusa ptičje gripe je predvsem razkuževanje in dekontaminacija.
Virus ebola, ki izvira iz zahodne Afrike in je redka vendar zelo resna nalezljiva bolezen. Simptomi za bolezen so visoka vročina, glavobol, bolečine v mišicah, bruhanje, driska in krvavitve v telesu. Priročnik vsebuje smernice in osnovne informacije za gasilske enote v primeru ravnanja z bolniki domnevno okuženimi z Ebolo.
V Sloveniji se soočamo z epidemijo koronavirusa. Podatki se spreminjajo iz ure v uro in pristojne inštitucije vsakodnevno sprejemajo ukrepe in izdajajo strokovna priporočila za omejitev širjenja.
Gasilska zveza Slovenije je izdala navodila, ki vsebujejo navodila za delovanje gasilskih enot za vse nivoje v gasilski organizaciji ter navodila za uporabo opreme in zaščitnih sredstev.
