Kulturna dejavnost ima v prostovoljnem gasilstvu na Slovenskem spoštljivo tradicijo in visoko vrednost. Že v času ustanavljanja prvih požarnih bramb na Slovenskem se je čutila potreba, da društva s svojim delovanjem posegajo tudi na kulturno področje. Tako so nastajale v gasilskih društvih številne dramske skupine, pevski zbori, godbe na pihala in druge skupine, ki so skrbele za negovanje kulture in slovenske besede ter so bile marsikje tudi edini nosilec kulturnega dogajanja v kraju.

Po drugi svetovni vojni je z ustanavljanjem kulturno-prosvetnih društev in drugih oblik delovanja na kulturno-prosvetnem področju ta dejavnost v okviru prostovoljnih gasilskih društev usihala, saj je bilo mnenje nekaterih, naj gasilci gasijo, s kulturnim delom pa naj se ukvarjajo kulturno-prosvetna društva.

Kljub številnim težavam, pomislekom in odporom pa kulturno delo v gasilskih organizacijah ni zamrlo, pač pa se je postopoma krepilo. V reviji Gasilski vestnik je bila leta 1951 prvič uvedena rubrika z naslovom »S področja ljudskoprosvetnega delovanja«, s katero so skušali usihanje kulturno-prosvetnega delovanja v gasilskih društvih nekoliko upočasniti, v okviru Gasilske zveze LRS  pa je od ustanovne skupščine leta 1949 deloval tudi Kulturnoprosvetni oddelek, ki se je v gasilskih društvih prvič pojavil z novim Zakonom o gasilstvu leta 1933.

GASILSKI PEVSKI ZBORI

Za gasilske pevske zbore je bilo leto 1984 prelomno, saj je zborovodja Janez Kolerič v Šmartnem pri Slovenj Gradcu s pomočjo moškega pevskega zbora in PGD Šmartno organiziral prvo srečanje gasilskih pevskih zborov in skupin Slovenije, ki je postalo tradicionalno in se vsako leto organizira v različnih krajih Slovenije, kjer delujejo gasilski pevski zbori. Takrat so združeni gasilski pevski zbori prvič skupaj zapeli pesem »Gasilska«, ki jo je leta 1949 napisal Edvard Roessner, uglasbil Ivan Krpač in je bila na XII. Kongresu Gasilske zveze Slovenije leta 1993 uradno razglašena za himno slovenskih gasilcev.

 

Danes delujejo naslednji gasilski pevski zbori:

V preteklosti so bili pevsko aktivni tudi pevke in pevci:

    • Gasilskega okteta PGD Gornja Radgona
    • Moške pevske skupine »Ožbalčki puobi«
    • Katarinskih fantov iz Čeč
    • Moškega pevskega zbora Šmihel – PGD Šmihel-Novo mesto
    • Moškega pevskega zbora GZ Celje
    • Moškega pevskega zbora Kozje
    • Moškega pevskega zbora PIGD TVT Boris Kidrič Maribor
    • Dekliškega pevskega zbora KUD Šmartno pri Slovenj Gradcu, PGD Turiška vas pri Slovenj Gradcu
    • Moškega pevskega zbora Lipa – PGD Raduše pri Slovenj Gradcu
    • Okteta Bača Podbrdo
    • Dekliške vokalne skupine Zefir PGD Sevnica
    • Vokalne skupine Fantje izpod vaške lipe iz Jarenine
    • Noneta veterank PGD Kotlje
    • Ljudskih pevk PGD Osek
    • Moškega pevskega zbora GD Vogrče-Pliberk Avstrija
    • Pevskega zbora PGD Iška Loka
    • Moškega pevskega zbora PGD Sevnica

GASILSKE GODBE

Delovanje gasilskih godb na Slovenskem je bilo vrsto let povezano z gasilsko godbo v Sevnici, ki je leta 1978 skupaj z ostalimi godbami zaigrala ob gradu v Sevnici na prvem srečanju gasilskih godb – v pričakovanju razvoja dejavnosti, ki je bila vse pogosteje potisnjena na stran.  Srečanja so pomenila vrh vsakoletnega dela in prikaz uspešnega razvoja godb. Žal je z leti večina gasilskih godb prenehala s svojim delovanjem in danes v Sloveniji delujejo zgolj 4 gasilske godbe.