V Sloveniji imamo poklicne in prostovoljne gasilce. Prostovoljne gasilske organizacije se ustanavljajo, organizirajo in delujejo po dveh zakonih – Zakonu o gasilstvu in Zakonu o društvih. Zakon o društvih predstavlja demokratično pravico občanov po druženju in ustanavljanju društev, Zakon o gasilstvu pa postavlja natančne pogoje za opravljanje javne gasilske službe in društvom predpisuje obvezno povezovanje v gasilske zveze. Poklicne gasilske enote ustanavljajo lokalne skupnosti po Zakonu o javnih zavodih, javno gasilsko službo pa opravljajo po Zakonu o gasilstvu, skupaj s prostovoljnimi gasilskimi enotami. V industrijskih obratih, kjer imajo povečano nevarnost za nastanek požara in eksplozije, organizirajo industrijske gasilske enote, ki so organizacijsko vezane na interne akte podjetja, gasilske naloge pa opravljajo v skladu z gasilskimi predpisi.
Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami je zakon, ki krovno ureja področje varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, organizacijo gasilstva pa natančneje ureja Zakon o gasilstvu. Registracija prostovoljnih gasilskih društev se izvaja po določilih Zakona o društvih. Za operativno organiziranost gasilskih enot sta pomembna predpisa tudi Uredba o organiziranju, opremljanju in usposabljanju sil za zaščito, reševanje in pomoč ter Merila za organiziranje in opremljanje gasilskih enot, ki so priloga Uredbe in predpisujejo velikost ter opremljenost gasilskih enot.
Opravljanje javne gasilske službe ter sodelovanje poklicnih in prostovoljnih gasilskih enot sta opredeljena v Pravilih gasilske službe, ki jih je podpisal resorni minister in veljajo za poklicne in prostovoljne gasilske enote – ne glede na to, ali delujejo teritorialno ali pa so organizirane v okviru industrije. Pri spremljanju procesa nastajanja teh aktov od osamosvojitve Slovenije do danes zasledimo zanimiv razvoj področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, v katerem gasilstvo – z nastajanjem novih predpisov – vedno bolj pridobiva na veljavi in avtonomnosti. Veljavna zakonodaja določa gasilsko organizacijo kot samostojno, nevladno organizacijo, ki ima svojo piramido vodenja in deluje na področju zaščite, reševanja in pomoči ter gasilstvo opredeljuje kot javno reševalno službo. Zanimiva je tudi relacija med Zakonom o društvih in Zakonom o gasilstvu, ki v nekaterih določbah nista usklajena. Nasprotja se kažejo pri različnih določilih o povezovanju gasilskih društev v zveze in pogojih za ustanavljanje gasilskih društev ter pri opravljanju operativnih nalog gasilcev v gasilskih enotah. Specifične zadeve, ki so na strokovno-operativnem področju pomembne le za prostovoljne gasilce, so urejene v Posebnih pravilih službe prostovoljnih gasilcev, sprejetih na Plenumu Gasilske zveze Slovenije.
Vlada je z Uredbo o organiziranju, opremljanju in usposabljanju sil za zaščito, reševanje in pomoč določila naloge širšega pomena ter gasilske enote, ki te naloge opravljajo. Med naloge širšega pomena so uvrščene naloge zaščite in reševanja ob prometnih, industrijskih in drugih nesrečah pri katerih so prisotne nevarne snovi ter naloge ob nesrečah na tekočih ali stoječih vodah.
