Zgodovina

ČLOVEK IN OGENJ

Ogenj, ki je človeka spremljal od samega začetka, mu svetil ter ga grel, je veljal  za njegovega velikega dobrotnika, hkrati pa tudi za najhujšega sovražnika, saj so v ognju lahko izginila tako skromna naselja kot velika mesta.

V preteklosti je bil človek šibak, tako rekoč golorok, saj mu ogenj zaradi vročine, ni pustil blizu.

Vse to je ljudi privedlo k resnemu razmišljanju o boljši obrambi pred ognjem. Karel Veliki je leta 803 izdal odredbo o Nočnih stražah, Požarni redi, ki so natančno določali delo, ki so ga morali ljudje opravljati ob izbruhu ognja, pa so se razširili nekoliko kasneje.

 

 

PRVI POŽARNI BRAMBOVCI NA SLOVENSKEM

Ustanovitev prvih društev je omogočilo šele tako imenovano ustavno obdobje, ko sta leta 1860 izšla cesarjev manifest in diploma o ureditvi notranjih državnopravnih odnosov monarhije. Naslednje leto je bil razglašen še februarski patent, ki je uredil volilni sistem ter omogočil politično in kulturno delovanje.

Leta 1867 je po vojnah s Prusijo in Italijo, ki ju je Avstrija izgubila, nastala dvojna monarhija Avstro-Ogrska. Njen državni zbor je sprejel med drugim zakon o pravici združevanja (o društvih in političnih društvih), zakon o pravici zborovanja in zakon o splošnih pravicah državljanov. V takih družbenopolitičnih razmerah je nastajala tudi nova oblika “požarne brambe” in gasilske organizacije, v kateri so se zrcalile takratne razmere na Slovenskem. Prve požarne brambe na Kranjskem in Primorskem so bile pretežno slovenske, na Štajerskem in Koroškem pa nemške.[1]

Po ustanovitvi prvih gasilskih društev v Metliki, Ljubljani, na Ptuju in v Laškem, se je ideja prostovoljnega gasilstva širila po vseh slovenskih deželah. Večina društev je nastala največkrat po večjih in manjših požarih, pri katerih so bili ljudje brez moči in nesreče niso mogli ne preprečiti niti omejiti. Uspešne akcije prvih požarnih obramb, so spodbudile tudi druge, da so resno prijeli za delo, zbrali članstvo in sredstva za nakup orodja in opreme. Do leta 1881 je bilo na Slovenskem (brez Koroške) ustanovljenih 39 gasilskih društev, do leta 1914 pa več kot 380.

[1] Branko Božič: Češko slovenski stiki med gasilci v obdobju Avstro ogrske, Ujma št.11, 1997

 

 

Kljub zahtevi, da mora občina skrbeti za potrebno orodje in opremo pa so bila društva slabo opremljena zlasti z brizgalnami in cevmi. Društvene kronike so polne podatkov, kako so člani zbirali denar za nakup orodja z raznimi zbiralnimi akcijami, veselicami, prireditvami in podporami ljudi, zlasti premožnejših, ki so tudi na zunaj kazali svojo naklonjenost do gasilcev s kumovanjem pri blagoslavljanju gasilskih brizgaln, društvenih praporov, gasilskih shramb in domov.

 

 

GASILSKA DRUŠTVA, POVEZANA V ENOTNO ORGANIZACIJO

Gasilska društva so se že kmalu po ustanovitvi povezovala v deželne zveze. V naših deželah je v času do 1. svetovne vojne delovalo 8 gasilskih zvez, po propadu Avstro-Ogrske in ustanovitvi Kraljevine SHS, pa so nastale nove možnosti za uresničitev enotnega slovenskega gasilstva. 1. julija 1919 je bila v Ljubljani ustanovljena Jugoslovanska gasilska zveza Ljubljana (JGZ), ki je delovala vse do 2.svetovne vojne, ko je bila razpuščena. Po vojni pa je bila 2. oktobra 1949 ustanovljena Gasilska zveza LR Slovenije.

 

Septembra 1869 se je v majhni obmejni Metliki z ustanovitvijo prve požarne brambe, začela pisati slovenska gasilska zgodba. Metliki so sledili še ostali kraji ter mesta in pričeli ustanavljati prostovoljna gasilska društva, ki so se razrasla v danes mogočno gasilsko organizacijo z več kot 161.000 člani, ki uživa neizmerno zaupanje širše javnosti. Zato je leto 2019 bilo za slovensko gasilstvo izjemno slovesno.

V sodelovanju z Občino Metlika, Gasilsko zvezo Metlika, Osnovno šolo Metlika in Prostovoljnim gasilskim društvom Metlika, smo pripravili številne dejavnosti, dogodke in slovesnosti, s katerimi smo obeležili 150-letnico Prostovoljnega gasilskega društva Metlika, 150-letnico gasilstva na Slovenskem, 70-letnico ustanovitve Gasilske zveze Slovenije in 50-letnico Slovenskega gasilskega muzeja dr. Branka Božiča v Metliki.

PRIREDITVE V LJUBILEJNEM LETU:

Likovni in literarni natečaj z naslovom: »Gasilci, na pomoč«

Rezultati natečaja

Sreda, 28. avgust 2019 –  slovesnost ob 50-letnici Slovenskega gasilskega muzeja dr. Branka Božiča v Metliki

s podelitvijo priznanj za najboljša likovna in literarna dela učencev slovenskih osnovnih šol, sodelujočih v likovnem natečaju z naslovom »Gasilci na pomoč«. Namen natečaja je bil, da otroke, njihove starše, vzgojitelje in učitelje ozavestimo o vlogi gasilcev v naši družbi, hkrati pa utrdimo medsebojne vezi in znanje.  Odziv na natečaj je bil izjemen, kar je lep dokaz, kako veliko spoštovanje med ljudmi uživa gasilska tradicija na Slovenskem.

 

Sobota, 7. september 2019 – slavnostna seja ob 150-letnici ustanovitve prvega Prostovoljnega gasilskega društva Metlika,

ki je hkrati pomenila uvod v dvodnevno praznovanje jubilejev slovenskega prostovoljnega gasilstva. Podeljene so bile številne zahvale in priznanja, slavnostni govornik pa je bil mag. Dejan Židan, predsednik Državnega zbora RS.

 

Nedelja, 8. september 2019 – Metlika

ob 10. uri svečana akademija ob 70-letnici Gasilske zveze Slovenije,

ki so se je poleg vodstva in članov organov GZS ter nagrajencev Matevža Haceta, udeležili tudi številni drugi visoki gostje, med katerimi je bil minister za obrambo Karl Erjavec, ki je bil hkrati osrednji govornik na akademiji.

ob 15. uri  svečanost ob 150-letnici gasilstva na Slovenskem,

s svečanim mimohodom več tisoč gasilk in gasilcev ter sil za zaščito, ki mu je sledil pester motoriziran del. Sklepnemu dejanju sta se pridružila notranji minister Boštjan Poklukar in slavnostni govornik Marjan Šarec, predsednik vlade RS.

 

Petek, 15. november 2019 – slavnostna akademija – Gallusova dvorana Cankarjevega doma v Ljubljani

Akademija je bila hkrati zaključek dogodkov, povezanih z jubileji, ki smo jih praznovali v letu 2019. Za scenarij in režijo večera, v kateri smo – poleg priznanih glasbenih ustvarjalcev – spremljali nastope gasilk in gasilcev, sta poskrbela Rok in Blaž Švab. Dogodka so se poleg številnih gasilcev in gasilk, udeležili pomembni visoki gosti, med katerimi je bil tudi pokrovitelj vseh dogodkov ob 150-letnici gasilstva na Slovenskem, predsednik RS Borut Pahor.

Beseda MUZEJ je imela v zgodovini in skozi njo različne pomene. Začetki muzejev segajo v čas 290 let p.n.š., ko je v Aleksandriji nastal prvi muzej. Prvim muzejem, ki so imeli predvsem izobraževalno vlogo, je sledilo zelo dolgo nezainteresirano obdobje  razvoja le teh. Šele v obdobju razsvetljenstva je prineslo ponovno prebujanje zbiranje predmetov.

Danes imajo vse (muzejske) zbirke tri skupne lastnosti:

1. sestavljene so iz predmetov
2. predmeti v njih prihajajo k nam iz preteklosti
3. predmeti v zbirkah so bili zbrani z določenim namenom

Dolžnost muzejev je pridobivanje, ohranjanje in uveljavljanje zbirk s čimer prispevajo k varovanju kulturne – v  našem primeru gasilske – dediščine. Ohraniti gasilsko dediščino pomeni prikazati delovanje naše humanitarne organizacije našim zanamcem.

Pomoč uporabnikom pri urejanju muzejske dokumentacije in nege muzejskih predmetov.