PREVENTIVNI UKREPI in KAKO UKREPATI KO ZAGORI

POŽARNA VARNOST V DOMAČEM OKOLJU

Statistični podatki navajajo, da:

  • nastane okoli 60 % požarov v domačem okolju,
  • je okoli 70 % smrtnih žrtev zaradi požarov v domačem okolju in
  • ¼ požarov v domačem okolju nastane med 22. in 6. uro.

Med pomembnimi vzroki za nastanek požarov v domačem okolju so:

  • premična grelna telesa (v glavnem od decembra do februarja),
  • cigaretni ogorki (povzročijo cca. 25 % požarov s smrtnimi žrtvami),
  • alkoholizem (ocena: povzroči cca. 40 % požarov s smrtnimi žrtvami).

V zimskem času nastane veliko požarov v stanovanjskih objektih tudi zaradi slabo vzdrževanih dimovodnih naprav, prižganih svečk okoli novega leta ter uporabe svečk in kresničk na suhih novoletnih jelkah.

Najpogostejši VZROKI požarov v domačem okolju so:

  • nepazljivost pri uporabi električnih in grelnih naprav (električne blazine, kaloriferji, likalniki, peči …), njihova dotrajanost, poškodovana in preobremenjena električna napeljava …,
  • kajenje v postelji,
  • neočiščeni in slabo vzdrževani dimniki,
  • nepazljiva uporaba sveč.

 

DO POŽARA PRIDE POGOSTO V KUHINJI

Da v kuhinji najpogosteje zagori, je logično, saj je v njej veliko naprav, ki oddajajo toploto. V kuhinji so plinske naprave z odprtim plamenom, električni štedilniki in štedilniki na trdo gorivo, opekači kruha, grelniki (bojlerji), namizni žari in drugo. Obstaja večna dilema, kateri štedilniki so varnejši – plinski ali električni. Odgovor je preprost, varni so oboji, če so tehnično brezhibni in če z njimi rokujemo po predpisih varnega dela. Najbolj nevarni za nastanek požara pri pozabljeni hrani, ki jo pripravljamo, so klasični električni štedilniki. To so štedilniki, pri katerih kuhalna plošča še nima termostata za kontrolo temperature.

 

Kuhinja po uspešno pogašenem požaru


Popolnoma uničena stanovanjska hiša po požaru

 

Ko obnavljamo kuhinjo in smo se odločili koristiti električno energijo, izberimo indukcijsko kuhalno ploščo. Le-ta ima več prednosti – ima večji izkoristek energije, deluje le takrat, ko je na najej ustrezna posoda. Indukcijska kuhalna plošča ustvarja določeno magnetno polje. Ta grelna naprava je velik napredek tudi iz vidika požarne varnosti.

 

Gorenje pol litra belega jedilnega olja

KAKO GASITI?

Če smo prisotni pri vžigu olja ali masti, takoj pokrijmo posodo z mokro krpo ali pokrovko. Isto velja pri kuhanju v loncih, kozicah ali ponvah. Ne prenašajmo goreče posode! Vsekakor je najbolje, da imamo pri hiši gasilnik – vsaj takšnega s 6 kg gasilnega prahu. Ko gasimo goreče olje ali mast z gasilnikom na prah, tega ne počnimo preblizu, ker lahko izmečemo gorečo tekočino. Dva do tri korake do ognja bo ravno prav. Gasimo levo ali desno, s krajšimi presledki, vstran od sebe.

 

Primer nepravilnega gašenja – vlivanje vode na goreče olje ali mast

 

Večja verjetnost nastanka požara je v okolju, kjer živijo starejše osebe, saj se težje gibljejo in na marsikaj pozabijo.

Pri kuhinjskih napah je pomembno, da so redno čiščene. Predvsem je pomembno, da odstranjujete maščobo, ki se nabira na filtrih. Če filter ne zadržuje maščobe, se le-ta nabira na ventilatorju, kar lahko povzroči požar.

 

PREVENTIVA V DOMAČEM OKOLJU

Požaru v domačem okolju se – ob upoštevanju preventivnih ukrepov – lahko izognemo, ob že nastalem požaru pa lahko s pravilnim ukrepanjem preprečimo večjo škodo na objektu in poškodbe ljudi.

Med pomembne preventivne ukrepe v domačem okolju spadajo:

– tehnični in gradbeni ukrepi:

  • ločitve v požarne sektorje,
  • požarni alarmi,
  • gasilniki,
  • vgrajene naprave za gašenje – stanovanjski šprinkler (vgrajena naprava za gašenje z vodo);

– organizacijski ukrepi:

  • odmiki gorljivih snovi od virov vžiga,
  • čiščenje in vzdrževanje objektov,
  • ločevanje virov vžiga od gorljivih snovi,
  • urejenost evakuacijskih poti.

Pomemben tehnični ukrep ali ukrep aktivne požarne zaščite v domačem okolju je t. i. požarni alarm. Gre za vrsto požarnega javljalnika – naprave – ki odkriva produkte, ki nastajajo med gorenjem in ima v telesu naprave tudi vgrajeno sireno za obveščanje. Napravo običajno napaja 9-V baterija.

 

Javljalnik požarnega alarma

 

Požarni javljalniki spadajo med elemente tehnične požarne zaščite (t. i. aktivna požarna zaščita). Delovati morajo tako, da čimprej odkrijejo produkte zgorevanja (dim, toploto, svetlobo) in tako opozorijo na morebitni požar, saj lahko s hitrim in učinkovitim reagiranjem zmanjšamo škodo, ki nastane zaradi požara, ali celo preprečimo tragedijo. Glede na medij, ki ga zaznavajo, ločimo dimne, toplotne in plamenske javljalnike ter javljalnike, ki zaznavajo nekatere stranske produkte gorenja, kot npr. CO, iskre itd.

Požarni alarm služi :

  • odkrivanju začetnih požarov,
  • obveščanju in alarmiranju.

Pri nas lahko požarne alarme kupimo v vseh večjih trgovinah s tehničnim blagom.

V stanovanju jih namestimo na stropov prostorov, kot so spalnice, otroške sobe ipd.

 

Mesta za nameščanje požarnih alarmov

 

Požarnih alarmov ne nameščamo v kote prostorov, saj dim kot najkasneje doseže. Prav tako požarnih alarmov ne nameščamo v bližino štedilnikov – senzor dima v požarnem alarmu je zelo občutljiv na pojav dimnih delcev, kar pomeni, da bo javljalnik piskal ob vsaki peki palačink, odprtju delujoče pečice in podobno.

Požarni alarmi ne rabijo posebnega vzdrževanja, potrebna pa je redna zamenjava baterije (enkrat letno).

 

GASILNIKI

Za požarno varnost v domačem okolju je zelo pomembna namestitev ustreznega gasilnika. O gasilnikih je več napisanega v 5. poglavju – Sredstva in naprave za gašenje požarov.

Predlog namestitve gasilnikov v domačem okolju:

– bivalni prostor – najmanj en gasilnik na prah ABC s 6 EG (smiselna je tudi namestitev najmanj enega gasilnika na vodo ali peno), priporočen je tudi vsaj 1 gasilnik na CO2;

  • gospodarsko poslopje – vsaj 1 gasilnik na prah ABC s 6 EG;
  • vikend – vsaj 1 gasilnik na prah ABC s 6 EG;
  • kurilnica, garaža ali manjša delavnica – vsaj 1 gasilnik na prah ABC s 6 EG.

Pri izbiri primernega gasilnika za domačo uporabo lahko svetujejo gasilci, prodajalci ali proizvajalci.

Gasilnik naj bo nameščen na vidnem in dostopnem mestu, v bližini izhodnih vrat. Gasilnike je treba pregledovati in vzdrževati v predpisanih rokih.

 

VGRAJENE NAPRAVE ZA GAŠENJE

Na požarno varnost v domačem okolju (velja tudi za javne in industrijske stavbe) najbolj vplivajo vgrajene naprave za gašenje (več o tem v 5. poglavju – Sredstva in naprave za gašenje požarov). Gre za naprave, imenovane sprinklerji, ki v zadnjem času vse pogosteje varujejo tudi individualne stanovanjske hiše.

 

Stanovanjski sprinkler (vir: nfpa.org)

 

Naprava ima lasten vir oskrbe z vodo – razvod cevi po objektu in šobe, ki se zaradi vpliva toplote aktivirajo samodejno.

 

ORGANIZACIJSKI UKREPI

Poleg že navedenih organizacijskih ukrepov bodo v poglavju obravnavane zahteve na področju izvajanja evakuacije in dostopnosti objektov za gasilsko intervencijo. Na tem področju veljajo za večstanovanjske zahteve posebne normativne zahteve.

Na splošno velja, da mora bi evakuacijska pot:

  • prosta in prehodna ter
  • označena (večstanovanjski objekti).

V primeru eno ali dvostanovanjske hiše je treba poskrbeti, da so z evakuacijsko potjo seznanjeni vsi. Stanovalci morajo vedeti, kjer se nahaja ključ izhodnih vrat in na katero število (številka 112) morajo poklicati v primeru požara. Občasno se je tudi v primeru eno in dvostanovanjske hiše potrebno pogovoriti o morebitni evakuaciji – v obliki igre z evakuacijsko potjo seznaniti otroke ipd.

Večstanovanjski objekti morajo na področju evakuacije izpolniti več zahtev. Objekti, kjer se zadržuje več kot 100 stanovalcev, morajo imeti izdelan Požarni red. Večstanovanjski objekt, ki mora imeti Požarni red, mora biti opremljen z načrtom evakuacije. V večstanovanjskem objektu se lahko za izvajanje ukrepov varstva pred požarom pooblasti upravnika objekta.

 

KAKO SE ZAŠČITIMO PRED OGLJIKOVIM OKSIDOM?

V nadaljevanju so našteti osnovni preventivni ukrepi, ki jih je treba kot zaščito pred prekomernim nastajanjem ogljikovega oksida, izvesti v stanovanju:

  • redni preglede in čiščenje dimovodnih naprav (tematiko obravnava Pravilnik o oskrbi malih kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov pri opravljanju javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov Ur.l. RS, št. 128/2004 (18/2005popr.))
  • Pri tem velja opomniti, da je treba čiščenja kurilnih naprav na trda kuriva opravljati večkrat v kurilni sezoni.

Ogljikov oksid (ali po starem ogljikov monoksid) s kemijsko formulo CO je plin brez barve, vonja in okusa. Je gorljiv in toksičen. To pomeni, da ga s človeškimi čutili ne moremo videti, okusiti ali vonjati!

 

ZAKAJ JE OGLJIKOV OKSID NEVAREN?

Ogljikov oksid se v krvi veže na hemoglobin veliko bolje kot kisik. To povzroča ogljikov hemoglobin, ki zavira transport kisika do tkiv. Ogljikov oksid postaja namreč za odraslega človeka toksičen pri vrednostih, višjih od 50 ppm (ali 0,005 vol %). Vrednosti, katerim je človek izpostavljen nekaj ur in znašajo med 50 in 150 ppm, lahko povzročajo glavobol. Koncentracije CO, ki presegajo 400 ppm, pa so običajno za odraslega človeka smrtne.

 

KAKO NASTAJA OGLJIKOV OKSID?

Ogljikov oksid lahko nastaja med zgorevanjem ogljika oz. snovi, kjer se pojavlja ogljik. Tako se lahko v stanovanju pojavlja povsod tam, kjer se uporablja peči na trdo gorivo, peči na naftne derivate (peč na kurilno olje, bencin ali petrolej) in peči oz. bojlerje na zemeljski plin (metan). Ogljikov oksid nastaja tudi med delovanjem motorjev z notranjim zgorevanjem. Tako lahko povečane koncentracije CO najdemo v domačih garažah in v podzemnih garažnih hišah že med običajnim obratovanjem vozil.

Med delovanjem peči, bojlerjev ali vozil lahko torej vrednosti CO presegajo tiste, določene s standardi o varnosti uporabnikov. Ogljikov oksid tudi gori. Spodnja eksplozijska meja znaša 12,5 vol % ali 125.000 ppm. Ta raven je zelo visoka, izjemoma lahko nastane med požarom, ko je oskrba z zrakom omejena. Pri teh vrednostih se lahko CO vname. Pojav v povezavi s tem, ko CO nastaja med požarom in se hipoma vžge ob vstopu svežega zraka, imenujemo povratni udar.
Ogljikov oksid nastaja tako med nepopolnim zgorevanjem s plamenom, kot tudi v procesu tlenja. Delež nastanka CO med zgorevanjem s plamenom je nekajkrat manjši, kot delež nastanka CO pri oksidaciji s tlenjem. To pomeni, da v peči, ki je dobro naložena in ima (zaradi počasnejšega zgorevanja) zaprta vrata za dotok svežega zraka, nastaja veliko več CO, kot če v peč prihaja več zraka.
Razlog za to, da je pri gorenju ob večjih količinah kisika manj ogljikovega oksida je predvsem v tem, da ogljikov oksid v plamenu ob zadostni oskrbi z zrakom zgori. Pri tem sicer nastaja ogljikov dioksid CO2, ki pa je za človeka nekoliko manj nevaren.
Zgorevanje postane nepopolno tudi, kadar v prostoru zaradi slabega prezračevanja primanjkuje svežega zraka (zraka, ki ima približno 21 vol. % kisika). Problem pri oskrbi s svežim zrakom lahko nastane, ko v stanovanju, kjer imamo peč na trda goriva zamenjamo stara okna z novimi, ki bolje tesnijo.

V prostoru pride v največ primerih do nastanka prevelikih koncentracij CO
zaradi:

  • slabega odvajanja zgorevalnih produktov (neočiščeni ali slabo očiščeni dimniki),
  • napačno izvedenih ali poškodovanih dimniških tuljav (tuljave so počene ali zaradi napake pri izvedbi ali vzdrževanju puščajo dimne pline),
  • neustreznega prezračevanja oz. oskrbe s svežim zrakom v prostor, kjer se nahaja peč na trdo, tekoče ali plinasto gorivo ali plinski bojler (oskrba kurilnih naprav z zgorevalnim zrakom). Do neustreznega prezračevanja pride lahko zaradi napak pri načrtovanju ali izvedbi prezračevanja v prostorih oz. naknadnega posega v prostor (zamenjava oken in vrat z novimi okni in vrati, ki običajno tesnijo bolje od starih),
  • uporabe strojev in naprav, ki jih poganjajo motorji z notranjim zgorevanjem (motorne črpalke, motorne žage, agregati ipd.) v zaprtem prostoru.

 

KAKO SE LAHKO ZAŠČITIMO PRED OGLJIKOVIM OKSIDOM?

Ogljikov oksid nastaja pri nepopolnem zgorevanju med gorenjem v pečeh na trda, tekoča in plinasta goriva, plinskih bojlerjih in ob delovanju bencinskih in dizelskih motorjev. To pomeni, da nastajanja ogljikovega oksida, v kolikor uporabljamo naštete vrste grelnih teles in motorna vozila, ne moremo odpraviti. Lahko pa se zavarujemo pred škodljivimi koncentracijami ogljikovega oksida.

V nadaljevanju so našteti osnovni preventivni ukrepi, ki jih je treba kot zaščito pred prekomernim nastajanjem ogljikovega oksida, izvesti v stanovanju:

  • redni preglede in čiščenje dimovodnih naprav(tematiko obravnava Pravilnik o oskrbi malih kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov pri opravljanju javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov Ur.l. RS, št. 128/2004 (18/2005popr.))
    Pri tem velja opomniti, da je treba čiščenja kurilnih naprav na trda kuriva  opravljati večkrat v kurilni sezoni.
  • redni preglede in čiščenje zračnikov(tematiko obravnava Pravilnik o oskrbi malih kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov pri opravljanju javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov Ur.l. RS, št. 128/2004 (18/2005popr.))
    Zračnike za dovod zgorevalnega zraka in naprav za prezračevanje stanovanjskih ali poslovnih prostorov s kurilno napravo je treba očistiti enkrat letno.
  • zagotoviti je treba ustrezno prezračevanjedovod zraka za zgorevanje kurilne naprave oz. plinskega bojlerja. Zunanja nova okna s tesnili ne ustrezajo zadostnem prezračevanju oz. oskrbi z zrakom. Zadostna oskrba z zrakom je potrebna tudi za delovanje plinskih peči v avtodomih in počitniških prikolicah (zahteve so podane v smernici Muster-Feuerungsverordnung MFeuV, 2007, ki jo opredeljuje slovenska tehnična smernica TSG – 1 – 001: 2010: Požarna varnost v stavbah).
  • v zaprtih prostorih se ne sme uporabljati naprav, ki jih poganjajo motorji z notranjim zgorevanjem(motorne žage, agregati ipd.).
  • ob zagonu motorjev vozil z notranjim zgorevanjem v garaži, naj bodo garažna vrata odprta(vsa vrata, ki vodijo iz garaže v stanovanje morajo biti ob zagonu motorja vozila zaprta).
  • preventivno se lahko v bivalne prostore namesti javljalnike ogljikovega oksida (CO javljalniki).Javljalniki naj se namestijo čim bližje višini glave oseb, ki bivajo v prostoru. Tako naj se v spalnicah ali otroških sobah javljalnike ogljikovega oksida namesti v višino glave na steno poleg postelje.

Namestitev javljalnika naj služi kot sekundarni preventivni ukrep, ko so bili predhodno že izvedeni prej našteti preventivni ukrepi.

 

NEVARNOST NASTANKA IN ZASTRUPITEV Z OGLJIKOVIM MONOKSIDOM V ZALOGOVNIKIH LESNIH PELETOV

O zastrupitvah z ogljikovim monoksidom navadno govorimo v povezavi z nepopolnim zgorevanjem trdnih in tekočih goriv, do katerega pride zaradi pomanjkljive oskrbe s kisikom.
V zadnjem času poznamo v strokovnih krogih tudi primere zastrupitev z ogljikovim monoksidom, ki lahko nastaja v zalogovniku ob skladiščenju lesnih peletov (in sekancev). Po zadnjih zbranih podatkih je bilo v Evropi v zadnjih desetih letih okoli 15 smrtnih žrtev zaradi sproščanja ogljikovega monoksida med hrambo lesnih peletov. Število zastrupitev narašča skladno s trendom uporabe lesnih peletov.
V literaturi je moč najti opis zastrupitev z ogljikovim monoksidom, ki je navadno vezan na vstop osebe v prostor, kjer se nahaja ogljikov monoksid. Tako o smrtnih primerih poročajo iz Nemčije, Irske, Velike Britanije in od drugod. V vseh primerih je šlo za skladiščenje lesnih peletov na sobni temperaturi, objekt je bil načrtovan po predpisih, peč je delovala pravilno, dimovodne naprave so bile vzdrževane.
Ogljikov monoksid s kemijsko formulo CO je plin brez barve, vonja in okusa kar pomeni, da ga oseba, ki vstopi v prostor ne zazna. Problem nastanka ogljikovega monoksida je vezan na same lesne pelete. Lesna biomasa je biološko aktiven material, ki se med shranjevanjem spreminja. Peleti, narejeni pretežno iz iglavcev, so obstojnejši v primerjavi s peleti, narejenimi iz listavcev. Hladnejše razmere omogočajo daljše skladiščne dobe. Pri shranjevanju peletov je za nastanek ogljikovega monoksida problematična predvsem kemična razgradnja. Na začetku shranjevanja se v kupu peletov zaradi delovanja mikroorganizmov navadno zviša temperatura, na katero vpliva tudi bakterijska populacija v samih peletih. Problem je izrazit še toliko bolj, če so kupi (nasipi) peletov večji; v takšnem primeru je prenos toplote v okolico zmanjšan, zaradi zmanjšanega pretoka zraka lahko temperatura v nasipu peletov naraste nad 60 °C. Pri tej temperaturi pride do razpada nekaterih maščobnih kislin, ki so v lesu. Ob razpadu se sproščata tudi dva za ljudi nevarna plina – ogljikov dioksid in ogljikov monoksid. Koncentracije ogljikovega monoksida lahko presegajo 2500 ppm. V nekaterih primerih (ob dodatnem delovanju mikroorganizmov, ki so lahko v mešanicah, ki se dodajajo peletom) lahko lokalno segrevanje v kupu peletov pripelje tudi do samovžiga.
Vrednosti CO v naravi znašajo okoli 10 ppm ali 1/1000 volumskega deleža. Ogljikov monoksid postaja za odraslega človeka toksičen pri vrednostih, višjih od 35 ppm (ali 0,0035 vol %), kjer se lahko po daljši izpostavljenosti (6 do 8 ur) že pojavi glavobol. Prvi simptomi zastrupitve s CO so navadno podobni simptomom gripe. Pojavi se glavobol, slabost, bruhanje in driska. Mejna vrednost za ogljikov monoksid v zraku na delovnih mestih za osemurno izpostavljenost je 30 ppm.
V tabeli 1 je vpliv CO na človeka, podan v odvisnosti od koncentracije ogljikovega monoksida v zraku.

 

Vpliv CO na človeka

 

Vrednosti, katerim je človek izpostavljen nekaj ur, in znašajo med 50 in 150 ppm, lahko povzročajo glavobol. Koncentracije CO, ki presegajo 400 ppm, pa so običajno za odraslega človeka (odvisno od dejavnikov, kot je čas izpostavljenosti in koncentracija) smrtne. Kadilci so v primerjavi z nekadilci še bolj dovzetni za negativne vplive CO.
Poizkusi kažejo, da lahko v zaprtem prostoru že ob shranjevanju majhnih količin peletov (10 kg ali več) nastajajo smrtno nevarne koncentracije ogljikovega dioksida in ogljikovega monoksida.
Količine nevarnih plinov (CO2 in CO), ki se bodo sproščali v okolje, bodo največje takoj po izdelavi peletov (do 6 tednov), ob višjih temperaturah skladiščenja (torej nad 20 oC), v primeru skladiščenja vlažnih peletov in ob pomanjkljivi oskrbi z zrakom.
Da bi se izognili nevarnostim med skladiščenjem lesnih peletov, mora biti skladišče prezračevano. Preventivno se lahko v skladišče namesti tudi javljalnik ogljikovega monoksida.

 

POSTOPKI V PRIMERU AKTIVIRANJA ZVOČNIH SIGNALOV ALARMA NA JAVLJALNIKIH OGLJIKOVEGA MONOKSIDA (CO)

V skladu s Pravilnikom o zahtevah za vgradnjo kurilnih naprav (Uradni list RS, št. 100/2013) morajo biti po 1. 1. 2017 vsi bivalni prostori z nameščenimi malimi kurilnimi napravami, odvisnimi od zraka, opremljeni z javljalniki CO. Če nismo seznanjeni s pravilnimi ukrepi v primeru sprožitve zvočnega alarma, lahko z napačnim posredovanjem ogrozimo svoje življenje in življenje oseb, ki se zadržujejo v prostoru s povečano koncentracijo CO.
Priporočljivo je, da so vsi imetniki javljalnikov CO seznanjeni z navodili za uporabo. Tržni inšpektorat opozarja, da morajo biti navodila v slovenskem jeziku. V njih mora biti tudi navedeno, kakšna so vizualna in zvočna opozorila ter kako postopati v primeru alarma.
Pogosta napaka je, da uporabniki ne preberejo priloženih navodil in lahko ob alarmu neustrezno ukrepajo. Najpogostejši nepravilni ukrep je fizična odstranitev javljalnika ali utišanje zvočnega signala alarma s pritiskom na kontrolno tipko na javljalniku. Če javljalnik fizično odstranimo, preprečimo nadaljnje alarmiranje prisotnosti CO v prostoru.

 

KAKŠNI SO PRIPOROČENI UKREPI V PRIMERU SPROŽENEGA ALARMA?

Ob alarmu nemudoma odpremo okna in vrata. S tem pričnemo hitro zmanjševati koncentracijo ogljikovega monoksida v prostoru.

Ugasnemo kurilno napravo, če je to mogoče. To lahko storimo v primeru kurilnih naprav na plin ali olje. Če uporabljamo kurilne naprave na trda goriva, ne zapirajmo dovoda zraka, saj bomo s tem samo še povečali nastajanje CO v njih in prostoru.

POZOR! Do uhajanja CO iz kurilne ali dimovodne naprave lahko pride tudi zaradi sočasne uporabe kurilne naprave z napravo, ki sesa zrak iz prostora (kuhinjske nape, ventilatorji). V takšnem primeru bomo nevarno koncentracijo CO v prostoru hitro zmanjšali, če bomo napravo ugasnili ter odprli okna in vrata.

Prostor zapustimo, če vrednosti koncentracije CO na javljalnikih hitro narastejo nad 50 PPM (kjer to javljalnik omogoča).

Ne vstopamo v prostor, dokler nevarnost ne mine – ugasniti mora zvočni signal alarma. Javljalniki oddajajo zvočne signale toliko časa, dokler je prisotna nevarna koncentracija CO.

Pokličemo center za obveščanje (112)!

Če smo bili dolgotrajno izpostavljeni (velikim) koncentracijam CO, moramo v najkrajšem možnem času poiskati ustrezno zdravstveno oskrbo, da preprečimo trajne posledice zastrupitve s CO. Ob klicu centra za obveščanje je treba nujno opozoriti na možno prisotnost CO, da se lahko prvi posredovalci ustrezno zaščitijo!

Če gre za večstanovanjsko stavbo, je priporočljivo, da se umaknemo iz objekta, saj obstaja možnost, da je prišlo do uhajanja CO v sosednjem stanovanju in je le-ta prisoten tudi na hodniku ali stopnišču. Gasilci bodo z ustreznimi operativnimi taktičnimi postopki zaščitili ostale stanovalce v objektu.

Obvestimo izbrano dimnikarsko družbo, da ugotovi in evidentira vzroke uhajanja CO, odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti pa prepustimo strokovno usposobljenim izvajalcem.Vsako kurilno, dimovodno ali prezračevalno napravo je treba v primeru sprožitve signala alarma na javljalnikih CO skrbno preveriti. Obstaja možnost, da je prišlo do tehnične okvare, poškodbe ali kateregakoli drugega vzroka za uhajanje CO v prostor. Naprave je treba pred nadaljnjo uporabo skrbno pregledati in preveriti, ali so ustrezno vgrajene in obratujejo varno, v skladu z navodili proizvajalca in tehnično smernico Slovenskega združenja za požarno varstvo – SZPV 407!

Ponastavimo javljalnik na novo zaznavanje CO!Določeni modeli javljalnikov imajo možnost beleženja spomina zadnjega alarma in vrednosti CO. Ko ugotovimo vzroke uhajanja CO in odpravimo ugotovljene nepravilnosti, je obvezna ponastavitev javljalnika na novo zaznavanje CO. S tem izbrišemo podatke zadnjega alarma in javljalnik je pripravljen za novo zaznavanje.

 VSAK ZVOČNI ALARM JAVLJALNIKA CO JE TREBA OBRAVNAVATI KOT PRAVI ALARM IN JE POTREBNO PRIČETI Z IZVAJANJEM OPISANIH POSTOPKOV! NIKOLI NE PREDVIDEVAJMO, DA GRE ZA LAŽNI ALARM!

KAKO PRAVILNO PRIJAVIMO POŽAR ALI NESREČO

ŠTEVILKA ZA KLIC V SILI

KAJ STORIMO ČE PRIDE DO POŽARA NA GOSPODINJSKIH IN DRUGIH ELEKTRIČNIH NAPRAVAH V STANOVANJU?

Odklopimo napravo iz električnega omrežja, tako, da izvlečemo vtikač iz vtičnice ali odvijemo oz. s stikalom izklopimo varovalko – naprave, ki gori se ne dotikamo, saj je lahko že poškodovana do te mere, da je pod napetostjo ohišje naprave

  • Gasimo z ročnim gasilnim aparatom

POZOR:

Električnih naprav ne smemo gasiti z vodo, ker voda prevaja električni tok!

 

KAJ STORIMO ČE ZAGORI OLJE ALI MAST V POSODI NA ŠTEDILNIKU?

  •  Izklopimo grelno površino
  • Gorečo posodo pokrijemo s pokrovko ali mokro krpo
  • Gasimo z ročnim gasilnim aparatom

POZOR:

Segrete masti ali olja ne smemo polivati z vodo, saj lahko to vodi do vzbuha. Ta pospeši razvoj požara in nas lahko opeče.

 

KAJ STORIMO ČE ZAZNAMO UHAJANJE PLINA V STANOVANJU?

  • Takoj odpremo okna in vrata in napravimo prepih
  • Ne prižigamo ali ugašamo luči in drugih naprav v prostoru
  • Na prižigajmo sveč in podobno
  • Poskušamo ugotoviti od kod prihaja plin in ga zapremo
  • Električni tok izklopimo le v primeru, če je stikalo izven prostora, kjer uhaja plin

 

KAJ STORIMO ČE ZAGORI V STANOVANJU TAKO MOČNO, DA SAMI POŽARA NE MOREMO POGASITI

  •  Vsi stanovalci naj se umaknejo na prosto
  • Poskušamo odstraniti jeklenke s plinom
  • Zapremo čim več oken in vrat
  • Izklopimo glavno električno stikalo
  • O požaru obvestimo Center za obveščanje na številko 112 in sosede

POZOR:

Ne zadržujte se v dimu in ne vračajte se v zadimljen prostor, zgolj za to, da bi rešili osebne predmete. Požar se lahko razvije zelo hitro.

KAKO RAVNAMO V PRIMERU DIMNIŠKEGA POŽARA OZ. POŽARA KATRANSKIH OBLOG V DIMOVODNI NAPRAVI?

Dimniški požar je posledica tvorjenja katranskih oblog v dimovodni napravi, ki se vnamejo. Katranske obloge nastanejo zaradi neustreznih pogojev za zgorevanje goriva (npr. neustrezen dovod zraka), slabe kvalitete goriva (npr. vlažen les), neustreznega načina kurjenja (npr. pripiranje zraka, neustrezno nalaganje) ali neustrezno dimenzionirane dimovodne naprave (sanacije so danes nujnost).

Kakšni so priporočeni ukrepi v primeru dimniškega požara?

Zapremo dovod zraka v kurišče (vrata kurišča, odprtine itd.).
Umaknemo gorljive materiale od kurilne in dimovodne naprave ter čistilnih vratc.
Pokličemo center za obveščanje (112)!
Dimniškega požara nikoli ne gasimo z vodo, saj lahko pride do eksplozije.

Ker lahko temperature ob požaru katranskih oblog presežejo 1000 ˚C, lahko pride do poškodb dimovodne naprave. Zaradi slednjega po dimniškem požaru obvezno obvestimo izbrano dimnikarsko družbo, da preveri pogoje za nadaljnje varno obratovanje kurilne naprave – dimnikarska služba mora izdati zapisnik pregleda. Poškodbe so lahko tudi vzrok za uhajanje CO, zaradi česar je nujna previdnost ob teh dogodkih. Odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti prepustimo strokovno usposobljenim izvajalcem.

OB DIMNIŠKEM POŽARU JE NUJNO POTREBNO OBVESTITI IZBRANO DIMNIKARSKO DRUŽBO, DA UGOTOVI IN EVIDENTIRA VZROKE TER PREVERI POGOJE ZA NADALJNJE VARNO OBRATOVANJE NAPRAV. ODPRAVO UGOTOVLJENIH POMANJKLJIVOSTI PREPUSTIMO STROKOVNO USPOSOBLJENIM IZVAJALCEM.

KURJENJE V NARAVI

Vsako kurišče v naravi mora biti urejeno tako, da se gorenje ne more razširiti.
Kurišče mora biti:

  • obdano z negorljivim materialom;
  • območje v oddaljenosti vsaj meter od zunanjega roba očiščeno vseh gorljivih snovi;

Ves čas kurjenja mora biti nadzorovano s strani polnoletne osebe;
Po končanem kurjenju se mora ogenj popolnoma pogasiti.

Ob povprečni hitrosti vetra večji od 20 km/h ali ob sunkih vetra močnejših od 40 km/h se ne sme pričeti s kurjenjem oziroma se mora s kurjenjem takoj prenehati.

Dodatne zahteve v zvezi z ureditvijo kurišč v gozdu, na drugem gozdnem zemljišču in na zemljišču, poraslem z gozdnim rastjem, urejajo predpisi o gozdovih.

 

KAJ STORIMO ČE ZAGORI V NARAVI

  • Če opazimo manjši požar v naravi ga poskušamo omejiti oziroma pogasiti z razpoložljivimi sredstvi (veje, voda, zemlja, pesek in podobno);
  • Požar gasimo vedno v smeri vetra, tako, da nas dim in plameni ne ovirajo pri gašenju;
  • Če požara ne moremo pogasiti se umaknemo na varne površine;
  • O požaru takoj obvestimo center za obveščanje na telefonsko številko 112.

 

KAKO PRAVILNO PRIJAVIMO POŽAR V NARAVI

  • pokličemo regijski center za obveščanje tel. 112
  • Povemo točno lokacijo požara (naslov najbližjega stanovanjskega objekta, cestno povezavo med dvema krajema, ali bližino drugega znanega objekta. );
  • Povemo kaj gori (trava, podrast, gozd), kakšen je obseg požara, kako hitro in kam se požar širi;
  • Dežurnemu operaterju povemo tudi, če so v neposredni bližini požara večji viri vode za gašenje;
  • Povemo kdo kliče in telefonsko številko za morebitne dodatne informacije;
  • Razločno odgovarjamo na morebitna vprašanja dežurnega operaterja;

 

STOPNJE POŽARNE OGROŽENOSTI NARAVNEGA OKOLJA

Po Uredbi o varstvu pred požarom v naravnem okolju je naravno okolje:

  • gozd, kot ga določajo predpisi o gozdovih;
  • drugo gozdno zemljišče, kot ga določajo predpisi o gozdovih;
  • območje na prostem, razen vodnih površin, v oddaljenosti do 100 metrov od gozda ali drugega gozdnega zemljišča;
  • v obdobju, ko je razglašena velika ali zelo velika požarna ogroženost naravnega okolja v občinah, navedenih v prilogi 1, območje na prostem, razen vodnih površin, v oddaljenosti do 250 metrov od gozda ali drugega gozdnega zemljišča;
  • skupina gozdnega drevja, drevored, park in plantaža gozdnega drevja, kot jih določajo predpisi o gozdovih

Stopnje požarne ogroženosti naravnega okolja:

  • Zelo velika požarna ogroženost. Za nastanek požara zadostuje že najmanjši izvor ognja ali iskrenje. Požar se širi zelo hitro. Nadzor nad požarom je zelo težak, gašenje požara je težavno in dolgotrajno.
  • Velika požarna ogroženost. Požar povzroči že najmanjši izvor nezavarovanega ognja. Požar se hitro širi. Nadzor nad požarom je težak in požar je težko obvladljiv.
  • Srednja požarna ogroženost. Požar lahko povzroči že majhen izvor odprtega ognja. Požar se v odprtem prostoru širi hitreje kot v gozdu, zato je že težje obvladljiv in ga je težko nadzorovati.
  • Majhna požarna ogroženost.
  • Zelo majhna požarna ogroženost.

V obdobjih, ko je za posamezno območje v naravnem okolju razglašena velika ali zelo velika požarna ogroženost, je prepovedano:

  • Kuriti, sežigati ali uporabljati odprt ogenj;
  • Puščati ali odmetavati goreče ali druge predmete ali snovi v naravno okolje, ki lahko povzročijo požar.

Informacije o večjih požarih so v javnosti vedno zelo odmevne. To velja še posebej za požare, kjer nastane večja materialna škoda. Med te vrste požarov pogosto spadajo tudi požari, do katerih je prišlo v industriji in jih povzročijo vroča dela, kot so varjenje, brušenje ipd. Takšne požare bi preprečili z učinkovitim izvajanjem požarnih straž ter ostalih varnostnih ukrepov za preprečevanje nastanka požara.

Priporočilo za izvajanje požarne straže med drugim podaja splošne in minimalne zahteve za izvajanje požarnih straž. Od organizatorja, naročnika in izvajalca požarnih straž je pričakovati, da bo zahteve smiselno prilagodil dejanskim razmeram in nevarnostim, kjer se bodo izvajala dela, ki lahko povzročijo požar.

PRIPOROČILA ZA IZVAJANJE POŽARNE STRAŽE

Rešite test tako, da pri vsakem vprašanju obkrožite po en odgovor, za katerega mislite, da je ustrezen, nato v rešitvah seštejte točke in poglejte, v katero skupino spadate. Test vam bo pokazal realno stanje le, če ga boste rešili brez tuje pomoči ali literature. Za vse skupaj boste porabili le 10 minut.

Poskusite, ne bo vam žal – kliknite za TEST POŽAR

MESEC POŽARNE VARNOSTI

Oktober je v Republiki Sloveniji mesec, ki je posvečen požarni varnosti. Vsako leto ima svojo osrednjo temo, ki jo v sodelovanju pripravijo in izvajajo Uprava RS za zaščito in reševanje, Gasilska zveza Slovenije in Slovensko združenje za požarno varstvo.

Aktivnosti gasilcev so v tem mesecu že tradicionalne, saj že vrsto let v tem mesecu še posebej sodelujemo z mediji in opozarjamo občane na nevarnost požarov ter pravilno ukrepanje, da do le-teh ne pride. Obiskujemo šole in vrtce ter otrokom predstavili našo dejavnost. Izvajamo prikazne in druge vaje na katerih preizkušamo operativno sposobnost naših enot, z upravljavci vodovodnega omrežja pregledujemo hidrantna omrežja ter raznim organizacijam pomagamo pri izvedbah evakuacije.

Tematike in poučna gradiva iz preteklih mesecev požarne varnosti najdete na spodnjih povezavah: